Porast divjih svinj

Divje svinje se zadnja leta pretirano množijo in selijo bliže človeku, tudi v naselja, kar ni le moteče, temveč tudi nevarno. Da je to res, potrjujejo poročila o pojavu divjih svinj na Primorskem in v Italiji. Vrstijo se plenilski pogromi na njivah, v vinogradih in sadovnjakih. Obupani kmetje zahtevajo odškodnine.

Divje svinje se zadnja leta pretirano množijo in selijo bliže 
človeku. Foto: Marica Uršič Zupan
Divje svinje se zadnja leta pretirano množijo in selijo bliže človeku. Foto: Marica Uršič Zupan

Zaradi letošnjega pustošenja divjih prašičev kmetje krivijo lovce, ki ne ukrepajo, lovci pa izpostavljajo, da je zakonodaja za odstrel neustrezna in režim zelo strog. Zato menijo, da bi odgovornost za razmere morala prevzeti država.

Pred leti so bili največja nadloga jazbeci, zdaj pa delajo škodo v vinogradih in na njivah divje svinje, kar bi lahko preprečili le posebni ukrepi. Se pa divje svinje že pojavljajo tudi v naseljih, na Primorskem v notranjosti Istre in na Krasu. Nedavno pa se je prvič zgodilo, da so mlado divjo svinjo, najbrž je priplavala iz Hrvaške, zalotili med kopalci na piranski plaži. Lokalni prebivalci te živali redno opažajo na območju Dragonje, na Parenzani in ob njej, v Bertokih in drugih primestnih naseljih koprske, izolske in piranske občine.

Na videz prikupne živali lahko človeka nevarno ugriznejo. V okolici Trsta je merjasec pred hišo napadel in hudo pogrizel domačina, njegovega psa pa razmesaril. V okolici Trsta imajo z divjimi živalmi veliko težav, saj se sprehajajo po cestah in ulicah, kjer brskajo med odpadki in rijejo po vrtnih kompostih. Opažajo jih tudi v Istri in Kvarnerju, tudi v vaseh in mestih. Zaradi milega podnebja in ugodnih prehranjevalnih razmer so se razširile ob morju, kar ni njihov naravi teritorij. Ker dobro plavajo, so se pojavile na Krku, Cresu, Lošinju, Rabu, Kornatih, saj se selijo z otoka na otok.

V Sloveniji v naselju sicer divja svinja še ni napadla človeka, a iz dneva v dan je več škode na pridelkih. Mile zime brez snega, obilica hrane in vse večja zraščenost pokrajine so poskrbeli, da nima več naravnega ciklusa, ampak ima namesto enega legla mladičev (povprečno pet na leto) zdaj dve. Hkrati gre za zelo prilagodljivo žival, ki je iz dnevne postala nočna in nima naravnega sovražnika ali bolezni. Edini sovražnik je odstrel, le nekaj jih uplenijo volkovi, šakali in medvedi.

V italijanskem kmetijstvu so divje svinje v zadnjem desetletju najbolj prizadele Toskano, zato tamkajšnji kmetje zahtevajo načrtne ukrepe. Pozivi prihajajo tudi od drugod. Od leta 2009 naj bi po ocenah italijanskega združenja kmetov število divjih svinj naraslo s 600.000 na milijon. Dokler je bilo v Toskani njihovo število nadzorovano, so bile v Firencah in okolici zaželene, saj je sezona lova prinašala dobiček, prav tako tudi prodaja specialitet iz njihovega mesa. Ker pa je divjih svinj že preveč, so se iz gozdov razširile na njive in uničujejo vse pred seboj. Samo leta 2015 naj bi povzročile za več kot 100 milijonov evrov škode. Ubile so tudi dva starejša moška, ki sta se znašla v njihovi bližini. Zadnje mesece naj bi jih opazili celo v središču Rima, in to sredi dneva.

O vzrokih za množičen pojav teh živali potekajo vroče razprave med lokalnimi oblastmi. Kmetje krivijo lovske nadzornike, ki uravnavajo število divjadi na nadzorovanih območjih Trdijo, da načrtno zvišujejo število divjih svinj v okolici, ker gre za dobiček pri lovu. Lovci to tezo zavračajo in krivijo lokalne oblasti, ki določajo zakonske okvire odstrela divjadi. Zlasti v Toskani se je razširil divji lov na divje svinje, kar pa povzroča kaos in onemogoča nadzor nad njimi.

Pri nas na Goriškem bodo proti divjim svinjam vpeljali SOS skupine, ki naj bi našle način, kako razrešiti problem prevelikega števila divjih svinj. Imenovane so v neposredni bližini velikih mest. Vsi že nestrpno čakajo na rezultate njihovega ukrepanja.


Najbolj brano