Vileniška antologija: Po septembru

Po zaslugi letošnje vileniške antologije Wara Settembru (Po septembru) se bomo Slovenci seznanili z malteško književnostjo, pri nas bolj slabo znano, čeprav ne povsem neznano.

 Foto: klemen
Foto: klemen

Prvi knjižni prevod iz malteške književnosti smo dobili leta 1982, ko je v prevodu Vesne Sušnik pri Cankarjevi založbi izšel roman Oliverja Friggierja Baruhove zagate, kot del izmenjave, saj je pred tem v malteščini izšel prevod romana Cirila Kosmača Pomladni dan. A pričeto sodelovanje se zaradi burnih osemdesetih in devetdesetih let v obeh deželah ni moglo razviti, v uvodniku zbornika pojasnjuje Peter Semolič, ob Immanuelu Mifsudu avtor izbora in urednik.

Naslovni september je za Maltežane pomemben mesec, saj takrat praznujejo državna praznika, dan zmage in dan neodvisnosti. Na dan zmage praznujejo konec dveh obleganj, tistega iz leta 1565, ko je turško ladjevje mesece oblegalo Malto, in tistega iz druge svetovne vojne, ko je otok napadlo nacistično in fašistično letalstvo, na dan neodvisnosti pa malteško osamosvojitev izpod britanskega imperija, kar je Malta dosegla leta 1964.

Antologija prinaša dvajset močnih pesniških in pisateljskih glasov, ki nam govorijo, da Malta “ni zgolj Skala, kot otok samoironično imenujejo Maltežani, niti ni zgolj turistična destinacija s prekrasnimi plažami in predzgodovinskimi ter zgodovinskimi spomeniki, temveč dežela z živo, živahno in vznemirljivo literarno ustvarjalnostjo”, piše Semolič in poudarja pomembno vlogo prevajalskih delavnic Centra za slovensko književnost in Kulturno-umetniškega društva Poiesis. Besedila so prevedli Breda Biščak, Miljana Cunta, Miram Drev, Nada Grošelj, Boris Jukić, Ana Pepelnik, Andrej Pleterski, Vera Pejović in Peter Semolič.


Najbolj brano