Preti prašičja kuga

Afriška prašičja kuga je že nekaj časa prisotna na Madžarskem, Češkem, Poljskem, v Italiji, Romuniji, Ukrajini, baltskih državah in Moldaviji. Zato preti ta nevarnost tudi Sloveniji. Afriška prašičja kuga je zelo nalezljiva bolezen, ki prizadene domače in divje prašiče.

 Foto: Leo Caharija
Foto: Leo Caharija

Klasična prašičja kuga ni nevarna za zdravje ljudi, se pa zelo hitro širi z gospodarstva na gospodarstvo in povzroča veliko gospodarsko škodo (usmrtitev živali, prepoved prometa, trgovanja in izvoza s prašiči ter surovinami in izdelki, ki izvirajo od prašičev).

Bolezen se širi predvsem s premiki okuženih živali in predmetov ter opreme iz okuženega gospodarstva, s krmljenjem s pomijami (to je v Sloveniji prepovedano že od oktobra 2003 dalje), z ilegalnim uvozom prašičev in proizvodov iz prašičjega mesa. Bolezen se lahko prenaša tudi z obutvijo, avtomobilskimi gumami in drugimi transportnimi sredstvi. Zato morajo biti še posebej pozorni vsi rejci, saj obstaja možna prisotnost bolezni pri prašičih.

Znaki bolezni so zlasti povišana temperatura živali, težka hoja, zmanjšan apetit, nenavadno obnašanje, hujšanje. Če to opazimo, je treba nemudoma obvestiti veterinarsko službo. Rejci morajo upoštevati vse predpisane ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja bolezni živali.

Povzemimo najpomembnejše ukrepe. Na gospodarstvu morajo biti vse živali ustrezno označene in evidentirane. Tako sta možna nadzor in spremljanje živali od rojstva do pogina oziroma zakola. Zagotoviti je treba zdravstveno neoporečno pitno vodo in krmo za živali. Skrbeti je treba za predpisane higienske razmere v objektih za rejo, v njihovi okolici in drugih prostorih, kjer se zadržujejo živali. Ustrezno je treba ravnati z živalskimi trupli in drugimi odpadki, odplakami, iztrebki in izločki. Kupovati je treba živali iz registriranih rej s preverjenim zdravstvenim stanjem črede (promet živali). Preprečiti moramo stike divjih prašičev z domačimi.

Ob neposredni nevarnosti je treba izvajati vse oblike preventivnih ukrepov, ki jih predvideva stroka (dezinfekcija, postavitev dezinfekcijskih barier, nadzor na mejah, prepoved gibanja živali, omejeni ali ustavljeni prevozi in poostren nadzor na mejah). Zlasti ta del ukrepov opredeljuje zakon in ga opravljajo pooblaščeni specializirani izvajalci.

Za uspešno izvajanje postopkov dezinfekcije moramo upoštevati splošna pravila, ki so se izkazala za uspešna. Med njimi gre tudi za tista, ki se nanašajo na splošno zatiranje in preprečevanju kužnih bolezni. Pred vsako dezinfekcijo moramo predhodno očistiti in oprati površine, ki jih moramo razkužiti. Tako odstranimo grobo nesnago, delno tudi mikroorganizme in različne organske snovi, ki bi lahko oslabile ali nevtralizirale delovanje razkužila.

Izbira sredstva in postopka dezinfekcije je odvisna od stopnje in vrste onesnaženja, prisotnosti kužnine, mikroorganizmov, vrste predmeta ali površine. Dezinfekcijo, še posebej kemično, izvajamo, ko je to zares potrebno, ko ne škoduje okolici in je strokovno upravičena. Glede na to, da je povzročitelj bolezni prašičje kuge virus iz skupine RNK virusov, je treba za razkuževanje uporabiti sredstva na podlagi NaOH, formalina, klorno apno ali kavstično sodo.

Za zdaj je ta kužna bolezen še v drugih državah. Pri nas so ustrezne službe in organi sprejeli vse potrebne ukrepe in o nevarnosti obvestili rejce in druge vključene iz najbolj ogrožene skupine. Tudi preostalo prebivalstvo obveščajo prek medijev, saj mora biti informirano. Temeljno pravilo namreč je, da morajo biti ljudje vsaj v grobem seznanjeni, da se lahko zavarujejo pred nevarnostjo. Tudi ta članek ima namen ozaveščanja ljudi.


Najbolj brano