Stečajno razvrednotenje

Stečajni postopek Epica, ki se je po šestih letih začel bližati koncu, bi med stečaji zadnjih let lahko označili za enega nesrečnejših, sploh glede na trajanje in s tem povezane stroške, predvsem pa veliko razvrednotenje premoženja.

Nazoren je primer zadnje prodane nepremičnine - stavbe stare banke, ki jo je Epic pred manj kot desetimi leti z menjalno pogodbo kupil za milijon evrov, občina pa zdaj za pičlih 150.000 evrov, kolikor je v Postojni denimo cena malo večjega, novejšega stanovanja.

Ne le upniki, osiromašeno je tudi premoženje samo, ki je vrsto let prazno prepuščeno propadanju.

Zato se lahko tudi na tem primeru - ki seveda še zdaleč ni edini - vprašamo, ali se postopki prodaje premoženja v stečajih res lahko vlečejo skoraj v nedogled in so predmet številnih špekulacij in preigravanj. Ne le upniki, osiromašeno je tudi premoženje samo, ki je vrsto let prazno prepuščeno propadanju (razen če ni, v srečnih primerih, oddano v najem). Tudi drugo nekdanje Epicovo premoženje je bilo večinoma prodano krepko pod likvidacijskimi vrednostmi.

Prav postopki okrog prodaje stare banke pa kažejo še na druge pomanjkljivosti stečajne zakonodaje in možnosti zavlačevanja, če ne celo izigravanja. Občina kot predkupna upravičenka se je morala za uveljavitev svoje pravice zaplesti v dolgotrajne sodne spore, ki zopet niso brezplačne.

Nekdanji lastnik Epica Edvard Progar je - mimogrede - medtem končal v zaporu, a s predkriznim investiranjem tudi na drugih področjih - zaradi katerih je podjetje nazadnje sicer tudi končalo v stečaju - je v Postojni vendarle pustil sled. Zlasti s poslovno-hotelskim kompleksom Kras, ki je že od samega začetka predmet deljenih mnenj glede primernosti umestitve tako predominantne arhitekture v središče mesta. Čeprav je šlo tudi za trenutno razkazovanje moči - ki pa ne bi bilo mogoče brez podlage v občinskih prostorskih aktih - so posledice v prostoru veliko bolj daljnosežne. A ker nazadnje ne Epic ne najemnik zaradi finančnih težav ne s tem hotelom ne z ostalimi nato nista mogla več ustrezno upravljati, lahko sklenemo, da je dobra stvar tega stečaja vsaj ta, da so te nepremičnine dobile, kot se je izkazalo doslej, lastnike, ki imajo z njimi resne načrte. Upamo lahko, da nekaj nekdanje slave spet čaka tudi nekdanjo Kutinovo hišo.

---

---