Šarec: “Tudi v tej koaliciji bo včasih tesno”

Predsedniki strank LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus so včeraj podpisali koalicijski sporazum. Slovesno podpisovanje je nekoliko zasenčilo popoldansko sejo DZ, na kateri so poslanci izvolili še tretjega podpredsednika DZ in oblikovali delovna telesa, ki bodo prihodnji teden zaslišala ministrske kandidate. Nezadovoljna je zlasti SDS, ki si je želela predsedovati odboru za zdravstvo, a je to mesto dobila Levica.

LJUBLJANA > V nepopisni gneči so v prostorih, ki jih je LMŠ v Ljubljani najela kar od SMC, predsedniki koalicijskih strank podpisali koalicijski sporazum. “Tudi v tej koaliciji bo včasih tesno, ker nas je nekoliko več,” se je za gnečo opravičil predsednik vlade Marjan Šarec.

Koalicija iskrenih namenov

Šarec je dejal, da si vsak, ki se je odločil vstopiti v vlado ali se dati na seznam ministrskih kandidatov, zasluži priznanje. Časi so namreč takšni, da radi “hitro damo vse v nič” in napovemo, “kako se ne bo dalo nič narediti”. On ne deli tega mnenja: “Sam menim, da bomo kljub naporom, ki nas čakajo in ne bodo lahki, naredili dobro za Slovenijo in da ima vsak od nas iskren namen”.

Za potrditev liste ministrskih kandidatov je v DZ dovolj večina navzočih poslancev

V sporazumu so koalicijske partnerice obljubile za 35 strani ukrepov. Pred podpisom sporazuma je Šarec zaključil srečanja z ministrskimi kandidati. Z vsemi je opravil “precej tehtne pogovore” in dobil zagotovila, da bodo spoštovali tisto, za kar se bo zavzemala nova vlada in on osebno. Sedanja finančna ministrica Mateja Vraničar Erman si je po Šarčevih besedah želela sodelovati z njimi, se je pa Šarec glede na vse očitke, da zgolj rekonstruira vlado, nato raje odločil, da LMŠ ponudi štiri nove kandidate.

Finančne vrednosti ukrepov, zapisanih v koalicijski pogodbi, v bodoči koaliciji ne želijo razkriti, saj da številka ni zanesljiva. Strahove, da ukrepi presegajo fiskalne okvirje, Šarec zavrača s pojasnilom, da jih bo vlada izvajala postopoma, v daljšem časovnem obdobju in ne vseh naenkrat.

Spopad za odbor za zdravstvo

Novo vlado bo Slovenija predvidoma dobila čez dva tedna. Zdaj se bodo morali ministrski kandidati predstaviti pred pristojnimi odbori DZ. Te so poslanci ustanovili včeraj, vendar ne soglasno. Nezadovoljna z delitvijo predsedniških mest v delovnih telesih je zlasti največja opozicijska stranka SDS. Tam so si želeli, da bi predsedovali odboru za zdravstvo, vendar je bodoča koalicija to mesto zaupala Levici.

Vodja poslancev SDS Danijel Krivec trdi, da predlog razdelitve predsedniških mest ni uravnotežen niti ni v skladu z volilnim izidom ter dosedanjo parlamentarno prakso. SDS bo kot največja parlamentarna skupina predsedovala šestim delovnim telesom, v enajstih pa bo imela podpredsednike. “Sprijaznite se, da je Levica opozicijska stranka,” odgovarja poslanec Levice Franc Trček, ki bo tudi predsednik odbora za zdravstvo. Po njegovih izračunih je SDS dobila še več, kot ji pripada glede na volilni izid.

Poslanci so včeraj izvolili tudi tretjega podpredsednika DZ. To je postal poslanec Desusa Branko Simonovič. Svoj glas mu je namenilo 67 poslancev.

Nekaj zavez iz koalicijskega sporazuma

> Skrajšali bodo čakalne vrste v zdravstvu, najprej bi izčrpali vse možnosti in kapacitete v javnih ustanovah, šele nato pa vključili koncesionarje ter zasebnike.

> Ukinili bodo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in uvedli zdravstveni cent na trošarine na alkohol, tobak in sladke pijače.

> Postopno bodo dvignili prispevne stopnje PIZ za delodajalce.

> Pokojnine bodo dodatno izredno usklajevali: ob gospodarski rasti več kot tri odstotke se bodo pokojnine usklajevale za odstotek, ob štiriodstotni rasti za 1,5 odstotka, ob petodstotni rasti pa za dva odstotka.

> Upokojencem bi ob ponovni vključitvi v delovno aktivnost omogočili prejemanje celotne pokojnine.

> Minimalno pokojnino za polno pokojninsko dobo bi postopno dvignili čez prag revščine (613 evrov), postopoma bi povečali odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe na 63 odstotkov.

> V skladu z javnofinančnimi možnostmi bodo znižali obremenitev plač z dohodnino.

> V prihodnjih dveh letih bodo dvignili minimalno plačo za 4,5 odstotka vsako leto. Iz definicije minimalne plače bodo izločili dodatke.

> Odpravili bodo prekarne oblike dela v javnem sektorju in tako dali zgled zasebnemu sektorju.

> Proučili bodo smotrnost prenosa SDH pod pristojnost ministrstva za gospodarstvo.

> Pripravili in uvedli bodo davek na nepremičnine in premoženje, ki bo bolj obdavčil lastnike več in večjih nepremičnin.

> Spodnjo mejo davka na dobiček pravnih oseb, ki ga morajo plačati pravne osebe, bodo določili na pet odstotkov, uvedli bodo pribitek na vse transakcije v davčne oaze, osebne prihodke iz kapitala in rent pa vključili v osnovo za odmero dohodnine.

> Postopno bodo dvignili obrambne izdatke.

> Tehnične ovire bodo z meje odstranili takoj, ko bodo razmere to dopuščale.

> Nadaljevali bodo z načrti za gradnjo drugega tira na predvideni trasi z izgradnjo dvotirne proge. Podjetje 2TDK bodo ohranili. Nadaljevali bodo pogajanja z zalednimi državami, a hkrati preučili možnost, da se drugi tir financira brez njihovega sodelovanja.

> Uvedli bodo možnost poroštva države za stanovanjske kredite pri državljanih, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje in imajo dohodek, vezan na prekarno delo.

> S spremembo ustave bi uvedli triletno preizkusno dobo sodnikov.

> Odprli bodo premislek o spremembi volilnega sistema, tako da bi imel volilec večji vpliv na izbiro kandidata. Uvedli bi dodatni volilni dan, volišča pa bi bila odprta do 22. ure.

> Do leta 2019 bodo pripravili zakonsko podlago za legalizacijo konoplje v medicinske namene.

> Zavzemali se bodo za obstoj močne in učinkovite EU, ki je v nacionalnem interesu Slovenije.

---