Igor Kolenc: “V Izoli sem vzpostavil red in mir”

“V Izoli sem vzpostavil politični mir in stabiliziral proračun,” sta bila glavna dosežka, ki ju je po izteku dveh mandatov izpostavil župan Igor Kolenc. Omenil je sicer, da bo kmalu izpolnil pogoje za upokojitev, a da se mu še ponujajo novi poklicni izzivi. Vnovič je tudi zagotovil, da jeseni na lokalnih volitvah ne bo kandidiral.

IZOLA >“To moramo dati županu prav, zdaj je v Izoli vse bolj pregledno in natančno vemo, kje je denar. Tudi če se s katerimi projekti ne strinjamo,” je županove besede podprl Drago Mislej Mef, oče izolskega tednika Mandrač in izolske občinske svetniške liste Mef in Izolani.

Iz rdečega v zeleno

Izolski župan Igor Kolenc je sicer na včerajšnji tiskovni konferenci predstavil, kako se je poslovanje izolske občine v zadnjih osmih letih obrnilo od večmilijonske izgube (natančneje povedano je je bilo leta 2010 za 2,85 milijona evrov) do proračunskega presežka - 1,8 milijona evrov, po projekciji za konec letošnjega leta.

Alojz Zorko

Izola je naša

“Številke lahko zavajajo. Predvsem na račun pretakanja denarja med občino in komunalo.”

Graf, ki je kazal na rdeče številke v času mandata župana Tomislava Klokočovnika, se je obrnil na pozitivno stran pod zdajšnjim županom. In čemu pripisati preobrat? Odgovor je v “reorganizaciji proračunskega sistema”.

“Seveda se preobrat ni zgodil čez noč, v enem mandatu smo prišli na ničlo, v drugem mandatu pa smo dosegli pozitivne številke,” je pojasnil Kolenc. Ob tem je dodal, da bo skupna dolgoročna zadolženost konec leta znašala dobrih 10 milijonov evrov, a ta denar ni več namenjen za pokrivanje primanjkljaja kot v preteklosti, pač pa investicij.

Igor Kolenc

župan občine Izola

“Seveda se preobrat ni zgodil čez noč. V enem mandatu smo prišli na ničlo, v drugem mandatu pa smo dosegli pozitivne številke.”

Trgovcem pokazal vrata

“Pri tem izolska občina ni razprodajala svojih zemljišč. Prodaja na Šaredu je namenjena izključno komunalni opremi tega območja,” je poudaril župan. Občina, je nadaljeval, pod njim ni prodala niti kvadratnega metra zemlje trgovcem, čeprav so prav oni najboljši ponudniki. “Občina bi od tega imela le šest delovnih mest na minimalcu,” je navrgel.

Med letošnjimi investicijskimi projekti je omenil obnovo palače Besenghi, kjer domuje glasbena šola, arheološke raziskave na Verdijevi, pred izolskim mandračem, Center za starejše občane Livade, Športni park Malija, širitev izolske osnovne šole v Kortah, sanacija telovadnice Osnovne šole Vojke Šmuc in gradnja cestne infrastrukture.

Med večjimi projekti v Izoli je omenil tudi skorajšnjo gradnjo centra odličnosti na področju obnovljivih materialov, ki ga načrtujejo v sodelovanju z Univerzo na Primorskem in zavodom InnoRenew CoE. “Ta štirideset milijonski projekt bo odprl sto novih kakovostnih delovnih mest,” je zagotovil. Med prihodnjimi večjimi projekti pa bo ureditev obalne ceste. Sicer pa je še omenil, da interes za nepremičnine v Izoli izjemno raste, a da se je z vidika kvalitete življenja smiselno ustaviti pri 20.000 prebivalcev (trenutno jih je približno 16.000).

Zorko: številke zavajajo

Povsem drugačno sliko poslovanja izolske občine pa ima opozicijski izolski občinski svetnik Alojz Zorko (Izola je naša). “Dejstvo je, da se je luknja, ki je nastala še pod Bredo Pečan, zmanjševala pod Klokočovnikom, potem pa tudi pod Kolencem, a je ta povzročil nastanek nove luknje,” trdi. “Številke lahko zavajajo. Predvsem na račun pretakanja denarja med občino in komunalo. Kako lahko župan govori o pozitivnem stanju, če je v zadnjih letih samo na sodišču izgubil dva milijona evrov,” z retoričnim vprašanjem sklene Zorko.

---