Učenje je lahko zabavno

Kako pripraviti malčke, ki bodo letos prvič vstopili v vrtec in osnovno šolo? Ali šolarje pred koncem počitnic siliti ponoviti temeljno snov, da bodo pripravljeni na pouk? Takšna vprašanja si te dni zastavlja veliko staršev. Z odgovori in nasveti je postregla vodja koprskega Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše, diplomirana pedagoginja Dorotea Kralj.

Že v vrtcu morajo otroci biti sposobni zbrano poslušati, ne vpadati 
v besedo in se v določeni meri prilagajati drugim.
Že v vrtcu morajo otroci biti sposobni zbrano poslušati, ne vpadati v besedo in se v določeni meri prilagajati drugim.  

KOPER > Pedagogi, sociologi, psihologi, zdravniki, ki bdijo nad razvojem otrok opozarjajo, da je prva ločnica v otroštvu vstop v prvi razred osnovne šole. Sledi vstop v 3. razred, ko se pojavijo ocene, zatem prehod na predmetni pouk. Še večja je prelomnica ob vstopu v srednjo šolo.

Navajanje na obveznosti

“V prvem razredu se spoznavajo z obveznostmi skozi igro, zahteva pa šolski prostor drugačno vedenje. Na te nujne spremembe navad mora biti otrok pripravljen,” poudarja diplomirana pedagoginja in vodja koprskega Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Dorotea Kralj. “Prvošolčki imajo lahko več težav kot malčki ob vstopu v vrtec. Vzgojiteljice so dobro usposobljene, ko gre za ločitev od staršev za del dneva.”

Vloga svetovalnega centra

V svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Koper delajo diplomirani sociologi, pedagogi, specialni pedagogi in socialni pedagogi. Temeljno poslanstvo je skrb za duševno zdravje otrok. Sodeluje z vrtci in šolami ob težavah otrok v teh okoljih, ko gre za odstopanja v razvoju otrok, za vedenjske motnje ... Ustanoviteljica centra je koprska občina, sofinancirajo ga občine Izola, Ankaran in Hrpelje-Kozina.

Svetuje pa Kraljeva staršem novincev v vrtcih, naj že pred oddajo otroka v vrtec z njim večkrat obiščejo stavbo, si ogledajo prostore in mu dopovedo, da bo tu zabavno, veliko igre in druženja z vrstniki.

Vstop v osnovno šolo je resnejši mejnik. Terja večjo prilagoditev, nanjo je treba otroka pripraviti. “Starši naj že prej doma otroka navadijo, da ne skače v besedo, da se zna umiriti, pri miru sedeti dobre pol ure in da zna poslušati. To mora v šoli obvladati in sodi med pravila dobrega vedenja. Zanašati se, da bo za vse to poskrbela šola, je zmota.” Zgrešeno je tudi strašenje otrok: “Kadar starši otroku niso kos, ga ne znajo umiriti, radi grozijo s šolo, kjer bo vse drugače. Nerealna so pričakovanja, da bo šola opravila tiste naloge, ki so obveza staršev,” poudarja Kraljeva. “Gre za vzgojo, ki je naloga roditeljev.”

60 predšolskih otrok in 260 šolarjev so lani strokovno obravnavali v koprskem centru.

Starši naj teden pred začetkom pouka večkrat z otrokom prehodijo pot do šole in mu dopovejo, da bo tam spoznaval nove, zanimive stvari. “Tako pridobi občutek, da je učenje lahko zabavno. S šolarjem pa, ki bo začel hoditi sam v šolo, naj večkrat prehodijo šolsko pot in ga naučijo obnašanja v prometu.”

Nevsiljiv nadzor, ne delo namesto otroka

Temeljni nasvet Kraljeve za otroke vseh starosti je: “Starši morajo otroka ozavestiti, da se uči zase, za življenje in prihodnost. Da je vse, kar pridobi z učenjem, koristno, lahko tudi zabavno. Ločiti morajo čas za počitek in za učenje. Otrok naj uživa počitnice, s šolskim letom pa mora v za to določenih urah opraviti vse obveznosti. Otrok mora imeti tudi čas za počitek, igro, druženje ...”

Dorotea Kralj,

vodja Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Koper

“Starši so preveč usmerjeni v spodbujanje pridnosti, ne pa vedoželjnosti.”

Opozarja tudi na velike napake staršev: “Otroku je treba kdaj pomagati, ne morejo pa namesto njega delati domačih nalog! V pripravah na šolo naj otrok aktivno sodeluje in večino opravil postori sam, od ovijanja zvezkov dalje. Med šolskim letom morajo starši vsak dan preverjati naloge in učenje, čeprav vse to opravi že v podaljšanem bivanju. Gre za nevsiljiv nadzor.”

Staršem polaga na srce, naj naraščaj spodbujajo, pohvalijo vsak uspeh in napredek in naj zlasti spodbujajo ustvarjalnost. “Starši pogosto veliko časa namenijo le nadzoru in obveznostim, pozabljajo pa na spodbujanje in pogovor o novih odkritjih, spoznanjih ... Starši so preveč usmerjeni v spodbujanje pridnosti, ne pa vedoželjnosti.”

Ni vsak konflikt znak težkih motenj

Kadar otroku starši za zahteve vrtca in šolskega dela ne privzgojijo temeljnih navad in obnašanja, se pojavijo konflikti. “Do njih pride, ker se otrok ne zna prilagoditi in je tedaj v stiski, se slabo počuti. Že to je lahko vzrok za neuspešnost,” izpostavlja Kraljeva. “Pogosto ne gre za težje motnje. Kadar pa se te pojavijo, je treba poiskati pomoč. Pogosto nas starši sami poiščejo in nam zaupajo, da bomo otroka primerno strokovno obravnavali in mu pomagali. Seveda morajo pri tem sodelovati.”

V koprskem centru se soočajo tudi z dijaki, čeprav je ta center namenjen le otrokom do konca osnovne šole in je takšno tudi financiranje te dejavnosti. Dijakom je uradno namenjen svetovalni center v Ljubljani, ki ga financira država, je pa tam čakalna doba dolga celo več kot leto. “V primeru hujših težav sprejmemo in obravnavamo tudi dijake, saj gre za nujne primere,” poudarja sogovornica.

Strokovnjaki si želijo, da bi za celotno svetovalno strokovno dejavnost za mladostnike načrtno poskrbela država, tudi z denarjem in krepila svetovalne centre na terenu. V Sloveniji so štirje tovrstni svetovalni centri. Potrebe po njih so vsako leto večje.


Komentar novinarja

Jasna Arko

Za ustvarjalnost ni dovolj pridnost

Naval v knjigarnah že ves avgust najavlja novo šolsko leto. Lov za učbeniki, delovnimi zvezki in drugimi potrebščinami običajno osuši družinski proračun. Vrstijo se - kar je pohvale vredno, a žalostno - akcije zbiranja potrebščin za socialno ogrožene družine, da bi vsem otrokom omogočili približno enake pogoje za šolanje. Za izobraževanje, ki je formalno brezplačno in enako dostopno. Se šolarji in starši novega šolskega leta veselijo? Mnogi odkimavajo že zato, ker naraščaju, kadar ...

Preberi več

Najbolj brano