Ko je kozarec vode veliko veselje

Na robu Črnič, slab kilometer od glavne ceste skozi Vipavsko dolino, stoji kmetija Lojzeta Kosovela. Gospodarju in gospe Mariji se je letos ob zagnanosti krajevne skupnosti, sokrajanov in podžupana Alojzija Klemenčiča uresničila dolgoletna želja. Občina je do kmetije zgradila vodovod. “Prej poleti tudi tri mesece nismo prali, da je imela živina vodo,” pove gospodinja.

Marija in Lojze Kosovel sta s predsednico sveta KS Črniče Bruno Kastelic (z leve) nazdravila s kozarcem vode. Foto: Alenka Tratnik
Marija in Lojze Kosovel sta s predsednico sveta KS Črniče Bruno Kastelic (z leve) nazdravila s kozarcem vode. Foto: Alenka Tratnik

ČRNIČE > “Ja, tako je bilo prej, a to je danes ljudem težko razložiti,” se nasmehne gospa Marija, po domače Mimi, in v kozarce natoči vodo iz pipe. “Res sva zadovoljna, da je v hiši sveža pitna voda. In prav dobra je,” doda. Gospodar Lojze Kosovel pa pove: “Veste, tista iz štirne ni bila taka. Je s strehe sprala vso umazanijo in ko so cveteli bori, je bila prav rumena. Od nas ni nihče zbolel, ampak smo se bali, da bo kaj narobe, ker smo štirno enkrat našli odprto.”

Ko je bila na voljo le kapnica

Kmetija v Krivni grivi stoji od leta 1957, po vrnitvi iz Amerike jo je tam zgradil Lojzetov oče. “Ko so jo gradili, so vso vodo prinesli iz potoka Dovšček,” pove gospodar. Družina se je oskrbovala s kapnico, ki so jo ujeli v sto hektolitrov velik vodnjak ob hiši. “Jaz sem štirno kasneje povečal na 300 hektolitrov, naredili smo dvoprekatno, na prosti pad, da je voda sama pritekla v hišo. S pritiskom je bil problem. Če je bila dalj časa suša, pa so nam morali vodo voziti gasilci. Seveda je bil to za nas dodaten strošek. Ni bilo enostavno,” se spominja.

Po podatkih javnega podjetja KSD Ajdovščina, je v občini Ajdovščina 6022 objektov in 19402 prebivalca. Na javni vodovod je priključenih 5234 objektov oziroma 17231 prebivalcev, kar pomeni 88,81 odstotka vseh. Na zasebne vodovode je priključenih 690 objektov oziroma 1976 prebivalcev, kar pomeni 10,19 odstotka občanov.

Včasih so imeli na kmetiji tudi do deset glav živine, zdaj imata Lojze in Mimi v hlevu približno šest telic. “In živina mora imeti vodo,” še pove Lojze, ki na kmetiji prideluje breskve, ima pa tudi vinograde. Vajeni živeti skromno in skrbno paziti na vodo, se Kosovelovi iz Krivne grive niso pritoževali. Kako je lahko življenje težko, če je nekdo odvisen od deževnice, pa so vedeli v vodstvu krajevne skupnosti Črniče, ki si je že dolga leta prizadevalo, da bi še zadnja domačija v vasi dobila vodo iz vodovoda.

“Da se ne splača samo za eno hišo peljati cevi tako daleč, smo mnogokrat slišali na občini. Da so to preveliki stroški, da je predolga razdalja. A preprosto nismo mogli molčati, ko se je za uspeh razglašalo že vsak meter položenega asfalta po občini, ob tem pa pozabljalo na kmetijo sredi Vipavske doline, ki je v 21. stoletju še odvisna od kapnice,” pojasni predsednica sveta KS Bruna Kastelic.

98 objektov oziroma 195 prebivalcev ali en odstotek občanov ajdovske občine se še oskrbuje s kapnico.

Samo iskrica je manjkala in požar bi zajel kmetijo

Odločitev vodstva KS, da si bo z vsemi silami prizadevalo za gradnjo vodovoda, je dozorela pred šestimi leti, ko je na gmajni v bližini kmetije izbruhnil požar.

“Ne morem pozabiti klica vodje gasilcev, ki me je po telefonu spraševal, če je ob hiši hidrant in kje je vodovodni jašek, ker ga ne najde v svojih načrtih. Stala sem za domačijo in kričala v telefon, da hiša nima ne vode, ne jaška, kaj šele hidranta,” se še vedno z grozo spominja Kasteliceva. Najbližji hidrant je bil približno kilometer stran, v industrijski coni v Črničah. Ob močni burji je manjkal le preskok iskre v bale sena, ki so bile spravljene ob kmetiji, in katastrofa bi bila neizbežna.

Predsednica sveta KS pripoveduje, kaj je sledilo: “Šla sem do podžupana Alojzija Klemenčiča, ki nam je obljubil pomoč. Pristojnim je predstavil nujnost naložbe. Stvari so se začele premikati, saj so se pojavili tudi drugi interesenti, ki bi se na vodovod priključili, tako da je zdaj zanj že sedem priključkov. Predstavlja tudi razvoj tega dela krajevne skupnosti in občine.” Zadovoljna je, da so to poletje uspešno zaključili naložbo.

Vodovod prinaša razvoj

Pridobitve so veseli tudi Cigojevi s turistične kmetije Arkade, ki so občini odstopili zemljišče za traso vodovoda, sami pa nameravajo v bližnjem borovem gozdičku urediti turistični kompleks. “Načrtujemo postajališče za avtodome, glamping hiše v slogu značilne vipavske hiše iz kamna, naravni bazen ter servisni paviljon. Vodovod je osnova,” je povedala Maja Rupnik Cigoj.

Kot je pojasnila vodja oddelka za gospodarske javne službe in investicije Alenka Čadež Kobol,je občina za 960 metrov vodovodne linije z dokumentacijo vred plačala 56.761 evrov.


Najbolj brano