Strmčnik: azilni dom ne sodi v krajinski park

Občina Ankaran nasprotuje vladnemu načrtu o izpostavi azilnega doma v že nekaj let praznih hišicah nekdanjega policijskega letovišča na Debelem rtiču. Vlada ga je uvrstila v novi kontingentni načrt za primer, če bi se število prosilcev za mednarodno zaščito povečalo in bi bile vse druge lokacije zasedene. V občini pravijo, da so o tem izvedeli iz medijev, od vlade pa niso dobili pojasnil. Zato bodo načrt izpodbijali tudi na sodišču. V vladnem uradu za oskrbo in integracijo migrantov to obžalujejo.

V nekdanjem policijskem letovišču v bližini Lazareta je danes le še 
nekaj hišk, ki so prazne že več let.  Foto: Tomaž Primožič/FPA
V nekdanjem policijskem letovišču v bližini Lazareta je danes le še nekaj hišk, ki so prazne že več let.  Foto: Tomaž Primožič/FPA

ANKARAN > Počitniški dom Debeli rtič je bil sicer v prvem kontingentnem načrtu leta 2015 že predviden kot morebitna začasna namestitev begunskih družin. Takrat v Ankaranu niso nasprotovali.

Stanovanja v Kopru, namenjena beguncem, so prazna
“Županu se zahvaljujemo, a v tem trenutku ni potrebe, da se v to vključi tudi občina Ankaran. Ponudbo bomo z veseljem sprejeli, če se bo v prihodnje pojavila potreba,” pravijo v uradu za oskrbo in integracijo migrantov.
Tudi štiri stanovanja v koprski občini (na Škofijah, v središču Kopra, Prisojah in nad Dolinsko cesto), ki jih je koprski občinski stanovanjski sklad že junija oddal uradu za oskrbo in integracijo migrantov v petletni najem, so še prazna. Za zdaj kaže, da bo tako tudi ostalo. Za trajno preselitev v Slovenijo se v tem trenutku ne zanima dovolj begunskih družin s priznanim statusom, da bi zapolnili tudi koprska stanovanja.
V okviru evropske pomoči Turčiji pri obvladovanju migracijskih bremen je trajno preselitev v Slovenijo izbralo šest družin iz Sirije, ki predstavljajo najbolj ranljivo skupino ljudi z urejeno mednarodno zaščito (skupaj 40 ljudi); urad jim je zagotovil namestitev po različnih lokacijah in integracijskih hišah po Sloveniji, predvsem v Mariboru in Ljubljani.

“Vlada pozabila na Ankarančane”

Novi načrt, ki ga je vlada, ki opravlja tekoče posle, sprejela julija letos, je po razumevanju občine drugačen: predvideva spremembo počitniškega doma v izpostavo azilnega doma za namestitev do 120 prosilcev za azil, kar je po ankaranskih izračunih 17 odstotkov migrantov, ki bi jih sprejela Slovenija.

Gregor Strmčnik

župan Ankarana

“Vlada je pozabila na Ankarančanke in Ankarančane.”

Vlada pa je pri tem pozabila na Ankarančane, poudarja župan Gregor Strmčnik: “Kontingentnega načrta ni mogoče sprejeti in uresničiti brez sodelovanja lokalne skupnosti. Občina Ankaran pa pri tem ni sodelovala in o novem načrtu ni bila obveščena. Na poziv vladi pa že mesec dni nismo dobili nobenega odgovora.”

Strmčnik izpostavlja krajinski park in mladinsko zdravilišče

V občini Ankaran so ocenili, da bi bila občina z uresničitvijo načrta, ki pomeni enega migranta na 27 prebivalcev občine, nesorazmerno obremenjena. Poleg tega sta varovano območje Krajinskega parka Debeli rtič in bližina mladinskega zdravilišča neprimerna lokacija za izpostavo azilnega doma, so zapisali v občini. Dejavnosti azilnega doma v omenjenih hišicah pa ne dovoljujeta niti gradbeno in uporabno dovoljenje, pripominja Strmčnik.

Urad: za Debeli rtič vse enako kot leta 2015

V uradu za oskrbo in integracijo migrantov ponavljajo, da je Debeli rtič za začasno namestitev in oskrbo najbolj ranljive skupne prosilcev za mednarodno zaščito predviden šele v primeru, ko bi bile zasedene tri druge nastanitvene lokacije v Sloveniji. V tem trenutku sicer še niti prva lokacija v Ljubljani ni zasedena.

Debeli rtič je kot morebitno nastanitev določal že prejšnji kontingentni načrt iz leta 2015 in povsem enako je tudi v novem načrtu, sprejetem julija letos, na aktualne pomisleke občine Ankaran odgovarjajo v uradu.

Zato obžalujejo odločitev ankaranskega župana, da bo pravno izpodbijal kontingentni načrt. “Jo pa spoštujemo kot povsem legitimno,” dodajajo.

Odgovor na občinski poziv so te dni ravno pripravljali. Pravijo še, da se v podobnih okoliščinah vselej obrnejo tudi na lokalne skupnosti, kot so se na Ankaran že v letu 2015, ko so Debeli rtič uvrstili med morebitne lokacije.


Najbolj brano