Režiser Salvatores rekel zbogom Lipici

Režiser znamenitega Mediterranea, ki je dobil oskarja za najboljši tujejezični film, Gabriele Salvatores, je želel uvodni prizor svojega naslednjega filma posneti v Lipici. Pa ga ne bo. Kot pravijo slovenski koproducenti filma, sta ga odvrnila neresen in ohol odnos vodstva družbe ter visoke cene. V Lipici pravijo, da so filmske kamere na posestvu dobrodošle. A ne pod vsakimi pogoji in za vsako ceno.

LIPICA > Iz Lipice se radi pohvalijo, ko k njim pride kakšen znan filmski obraz. Denimo, lani, igralec Bill Murray. A ko se je po parku sprehajal Gabriele Salvatores, režiser več kot dvajsetih filmov, dobitnik oskarja in niza nagrad na beneškem ter filmskih festivalih po vsem svetu in gotovo eden bolj prepoznavnih sodobnih evropskih filmskih ustvarjalcev, ni bilo reflektorjev in rdeče preproge. Niti direktorice družbe Lorele Dobrinja, da bi mu dala roko. “Povedali so nam, da je direktorica preveč zaposlena za takšne sestanke,” zatrjuje producent Miha Černec iz hiše Staragara, ki je partner v nastajajoči produkciji pod Salvatoresovo taktirko.

Čas je denar

Kot trdi Černec, so potrebovali skoraj mesec in pol, da so se za sestanek sploh dogovorili: “Ko se je sestanek končno zgodil, pa je bil odnos vzvišen in neprijazen. Italijanski producenti so rekli, da česa takšnega niso doživeli nikjer.”

Marjan Batagelj

Postojnska jama

“Če je vsebina projekta taka, da ovrednoti jamo, potem zaračunamo le toliko, da pokrijemo stroške. Če pa hoče nekdo jamo zlorabiti za kuliso, tega ne dovolimo. Za noben denar.”

Pravi šok, trdi, pa je prišel z računom. Za tri snemalne dni bi ekipi v Lipici zaračunali nekaj manj kot 30.000 evrov. Znesek ne obsega stroškov za hrano ali nočitve. Nekaj tisočakov so, denimo, zaračunali samo za najem manjše učilnice. “Zaradi vsega naštetega se je gospod Salvatores odločil, da lokacijo opusti. Prizore bodo posneli v maneži v okolici Trsta. Za nekaj tisočakov,” je pojasnil Černec in dodal, da je to za Lipico velikanska škoda. “Ko je pod filmom podpisan Salvatores, so v igri premiere na velikih festivalih, tudi v Cannesu,” poudarja Miha Černec.

Slovenska filmski center in turistična organizacija sta ravno v Cannesu predstavljala našo državo kot privlačno filmsko destinacijo. Izšla je tudi brošura, namenjena tujim producentom. In država je sprejela zakon, po katerem vsem, ki se odločijo za snemanje pri nas, vrne 25 odstotkov materialnih stroškov. Vse to zaradi zavedanja, da je pojavljanje lokacij v igranih filmih velika promocija za območje.

Milan Štulc

Občina Bovec

“Ko so snemali Narnijo, so bile zasedene vse nočitvene kapacitete v dolini. In čeprav morda reklamni učinek ni bil tako silovit, kot smo ga pričakovali, še danes kdaj pa kdaj srečamo tujega turista, ki k nam pride prav zaradi filma.”

“Na žalost je filmski svet majhen svet. In slabe izkušnje se še posebej hitro širijo,” se boji Černec.

Lipica: to je le pritisk na znižanje cene

V vodstvu Kobilarne Lipica so pojasnili, da so se s producenti sestali večkrat. Prvič januarja, zadnjič pa 1. avgusta. Res je od takrat, ko so dobili natančne informacije o lokacijah in dinamiki snemanja, do sestanka minil mesec in pol, priznavajo, ampak to se je zgodilo zaradi “številnih aktivnosti v času visoke turistične sezone in gostovanj jahačev in lipicancev v tujini.” Nastopili so na dveh velikih festivalih, gostili nastope jahalne šole Cordoba Ecuestre iz Španije in tekmovanje za Pokal Alpe Adria v dresurnem jahanju.

“K skupni vsoti ponudbe so največ prispevale logistične priprave na snemanje, in sicer priprave različnih lokacij znotraj posestva in posebna priprava ter trening konj za snemanje predvidenih prizorov. Ob tem želimo poudariti, da snemanje prizorov s čredo konj na pašnikih, ob uporabi filmske tehnike, zahteva določene predpriprave in trening konj, če želimo zagotoviti uspešno, tekoče in varno izvedbo snemanja. Prav tako zahteva izvedba kompleksnega projekta na območju kobilarne v času visoke turistične sezone dovolj prilagajanja s strani obeh partnerjev,” so v Lipici pojasnili ceno. In v njej je že vračunan popust, kljub temu, da producenti niso navedli, da gre za nekomercialno produkcijo. Ali na kakršenkoli način utemeljili promocijskega učinka za kobilarno.

Promocijskega potenciala se dobro zavedajo, pravijo v Kobilarni, in so nekaj zelo uspešnih filmskih projektov tudi že izpeljali. Nazadnje so tu snemali film Neverin, v katerem igra glavno vlogo Boris Cavazza, v stranski vlogi pa se pojavi Branko Đurić - Đuro. A projektov, pravijo, ne morejo sprejeti “za vsako ceno in pod vsakimi pogoji.” Tudi to, da producenti na njihovo ponudbo sploh niso odgovorili, ampak so se kar takoj obrnili na javnost, menijo, je neprofesionalno. In najbrž predvsem “pritisk na znižanje cene.”

Jame ne more najeti niti Google

Direktor Postojnske jame Marijan Batagelj meni, da je preprosto trženjsko razmišljanje v takih pogovorih napaka: “Narobe je misliti, da boš z oddajanjem lokacije za snemanje neposredno zaslužil. Treba je gledati celostno in upoštevati promocijske učinke.” Svojim obiskovalcem še danes povedo, pravi, da je v okolici jame snemal Jackie Chan. Njihova naloga je, poudarja Batagelj, čuvati dostojanstvo prostora: “Če je vsebina projekta taka, da ovrednoti jamo in če ustvarjalci pristanejo na navedbo lokacije, potem zaračunamo nekaj tisočakov, toliko da zgolj pokrijemo stroške. Če pa hoče nekdo jamo zlorabiti za kuliso, tega ne dovolimo. Za noben denar.”

Zato, pravi Batagelj, so rekli ne tudi gigantu Googlu: “Ko nismo dovolili, da bi posneli jamo za aplikacijo street view, so nam rekli, da smo nespametni in da je to promocija. Ampak mi smo odvrnili, da to ni promocija, temveč zbiranje podatkov. Ko so objavili slabe posnetke drugih jam, s katerimi so okolje povsem razvrednotili, so nam tisti, ki so nas dotlej kritizirali, dali prav.”

V Bovcu, kjer je padlo nekaj legendarnih prizorov uspešnih Zgodb iz Narnije, so producenti zemljišča najemali od zasebnih lastnikov, je na bovški občini poudaril Milan Štulc: “Cen ne poznam. A kar vem, so plačali toliko, kolikor so lastniki zahtevali.” Občina si je ravno ob zavedanju, da so za turistični uspeh doline takšni projekti pomembni, prizadevala pomagati ekipi po svojih najboljših močeh. Snemanj v dolini Soče je vse več, zaradi česar je občina za snemalne ekipe uvedla prispevek. Ki pa se meri v nekaj sto evrih. “Ko so snemali Narnijo,” dodaja Štulc, “so bile zasedene vse nočitvene kapacitete v dolini. In čeprav morda reklamni učinek ni bil tako silovit, kot smo ga pričakovali, še danes kdaj pa kdaj srečamo tujega turista, ki k nam pride prav zaradi filma.”

Kaj je v resnici promocija, je torej kompleksno vprašanje. Pa tudi kje je meja med tem, da država privablja producente, in med tem, da poceni razprodaja svoje lepote in dragocenosti. Vsekakor bi bilo dobro, da bi se o podpori nacionalni strategiji, ki vlaga denar v promocijo Slovenije kot prizorišča filmov, poenotile vsaj družbe v državni lasti. Kar Lipica je.

---