Za uvrstitev na OI sta še dve možnosti

Jadralske olimpijske kvalifikacije v Aarhusu - na svetovnem prvenstvu so razdelili 40 odstotkov norm -, so se končale s pričakovanim izkupičkom. Vozovnico za Tokio 2020 sta Sloveniji prijadrali samo Tina Mrak in Veronika Macarol, ki sta bili v razredu 470 deseti. Ostale slovenske posadke bodo znova poskusile prihodnje leto na svetovnem prvenstvu in četa 2020 na kvalifikacijski regati na Palmi ali v Hyeresu.

KOPER > Na vzhodu jutlandskega polotoka se je dva tedna 1400 jadralcev iz 90 držav borilo za 101 od 250 razpoložljivih olimpijskih mest. V prvem krogu si je nastop v vseh desetih olimpijskih disciplinah zagotovila le Velika Britanija, druga najuspešnejša je bila francoska reprezentanca s sedmimi izpolnjenimi kvotami, Nizozemska, Italija, Danska in Nova Zelandija pa so jih ujele po šest.

Nespremenjena razmerja moči

Vzporednice z izborno tekmo v Santanderju pred štirimi leti je težko vleči, saj je bilo za Rio 2016 na voljo 274 mest, medtem ko jih je za Tokio 24 manj. Spremenil se je tudi selekcijski postopek. V Santanderju je bila namreč razdeljena polovica kvot (138 mest), v Aarhusu pa zgolj 40 (101 mesto). Podatek, da si je na uvodni kvalifikacijski tekmi leta 2014 olimpijski nastop zagotovilo 39 držav, tokrat pa 33, zato ne pove veliko.

Več povedo odličja. Deset kompletov medalj si je obakrat razdelilo 17 držav in na obeh prvenstvih so Evropejci osvojili 24 kolajn. Za razliko od Santanderja 2014, kjer jih je največ uplenila Francija (tri zlate in eno bronasto), so se tokrat najbolj izkazali Nizozemci. Slednjim bo drugo največje tekmovanje poleg OI ostalo v spominu po treh zlatih, dveh srebrnih in eni bronasti medalji.

Prvi prenos jadralnega sporeda z droni

Največji napredek se je zgodil pri televizijskih prenosih. Produkcijska hiša Sunset+Vine je z uporabo daljinsko vodenih letalnikov prvič omogočila ogled jadralskih tekem brez motečih menjav prizorov. Dolgi kadri s ptičje perspektive so v kombinaciji z izjemnimi bližnjimi posnetki občinstvu pričarali nemoteno spremljanje tekmovanja in popolno orientacijo v prostoru.

Za zelo plodno se je izkazalo tudi sodelovanje mednarodne jadralne zveze World Sailing s proizvajalcem programske opreme SAP. Ta je s sledilnimi napravami beležil hitrost vseh udeležencev, meril prejadrano razdaljo in izračunaval optimalen kurz, kar je uradnemu komentatorju in ostalim medijem bistveno olajšalo analizo nastopov. Poleg tega so prizorišče opremili s številnimi senzorji za veter, dogajanje na morju pa prikazovali v 3D tehnologiji. Z bogato grafiko so v žarišče dogajanja posrkali ne le strastne ljubitelje navtike, temveč vse, ki uživajo v interaktivnem spremljanju športa.

Mrak in Macarol ostajata prvi violini

Slovenska odprava je pod najpomembnejšo tekmo sezone potegnila črto z dvema uvrstitvama v zlato floto, petimi nastopi v srebrni skupini in enim v bronasti. Pod drobnogledom domače javnosti sta bili zlasti Tina Mrak in Veronika Macarol, ki ju je iz ožjega kroga favoritov izločila poškodba flokistke. Operacija kolena tik pred SP je aktualni evropski prvakinji prikrajšala za kopico treningov, ne pa tudi za olimpijsko vozovnico, ki sta si jo prijadrali z desetim mestom.

“Ostalim našim reprezentantom nimam česa očitati. Pokazali so vse, česar so ta hip zmožni. Večina jih je zelo mladih in prepričan sem, da jih čaka še svetla prihodnost,” je izid slovenske izbrane vrste po nekajdnevnem premisleku komentiral predsednik strokovnega sveta JZS Jure Orel. “Kaj se da izboljšati do naslednjih kvalifikacij, težko rečem. Svetovna prvenstva bodo drugo leto pretežno na oceanih, kjer so razmere povsem drugačne kot ob obali Aarhusa. Nam bolj ustrezajo evropska prizorišča, zato menim, da imamo več možnosti za uvrstitev na OI na kontinentalnem izboru leta 2020,” je potencial ekipe ocenil Orel. Sam največ stavi na sestri Kim in Lin Pletikos ter posadko Janežič-Prinčič.

Kaj pravi statistika

Kim in Lin Pletikos bi se lahko matematično z enakim dosežkom kot v Aarhusu do norme dokopali na EP 2020 v grški Kalamati, ob predpogoju, da ne bo premočno pihalo, saj sta obe nižje rasti in hitrejši po šibkem do zmernem vetru. Na Majorki oziroma v Hyeresu bo zadnji vlak za Japonsko lovil tudi Žan Luka Zelko, vendar z olimpijskimi sanjami ne bo nič, če ne bo uvrstitve iz Aarhusa izboljšal za najmanj 15 mest. Peter Lin Janežič in Sebastian Prinčič kljub kratki karieri v dvosedu 49er naglo napredujeta. V prvem letu skupnega jadranja sta z repa razpredelnice prilezla do sredine flote. Če bosta nadaljevala s tem ritmom, bosta zaostanek za osmimi državami kandidatkami morda celo še pravočasno nadoknadila. Najslabše se piše bratoma Orel. Za razred finn sta najmanj pet kilogramov prelahka, nekaj centimetrov prekratka in predvsem veliko premlada, da bi se lahko enakovredno kosala s tekmeci, za katere velja, da v najtežjem olimpijskem razredu zacvetijo šele po 26. letu starosti.

---