Vsako leto izšolajo sto vodnikov in psov

Kinološko društvo (KD) Obala Koper letos praznuje 25-letnico delovanja. Iz društva z dvema inštruktorjema in dvema pasjima tečajema na leto so se razvili v največje kinološko društvo v slovenski Istri in okolici. 14 inštruktorjev z licenco Kinološke zveze Slovenije (KZS) vsako leto v tečajih klasičnega šolanja, agilityja in reševanja izšola več kot sto vodnikov in njihovih psov. Jubilej so praznovali na društvenem poligonu, obkroženi s kinološkimi prijatelji.

Del ekipe inštruktorjev Kinološkega društva Obala.
Del ekipe inštruktorjev Kinološkega društva Obala.  

Februarja 1993 se je na ustanovnem občnem zboru v eni od koprskih restavracij zbralo 17 ljubiteljskih koprskih kinologov. Ustanovili so društvo, ki je imelo dva inštruktorja z licenco in je bilo brez poligona. “Tečaje sva s kolegom Brankom Kragljem vodila na travniku zraven teniških igrišč na Bonifiki. Potekali so dvakrat na leto in so trajali po štiri mesece,” začetke opisuje eden od ustanovnih in še danes aktivnih članov Simon Lešek. Bil je eden od dveh inštruktorjev, danes pa je v društvu vodja klasičnega šolanja. “Struktura psov je bila takrat čisto drugačna. Majhnih, družinskih psov, ki prevladujejo danes, takrat ni bilo. Šolali smo predvsem 'službene pasme' - nemške ovčarje, rotvajlerje in dobermane. Tudi način šolanja je bil popolnoma drugačen. Če danes pse učimo z igro in s pozitivno motivacijo, smo jih takrat bolj s trdo roko,” se smeji Lešek.

Za društvo je bilo prelomno leto 1994, saj je bilo sprejeto pod okrilje KZS, Mestna občina Koper pa jim je dodelila zemljišče ob ankaranski vpadnici, na katerem so si uredili poligon. Začeli so z resnim kinološkim delom, pridobivati in usposabljati so začeli svoj kader, širili so ponudbo kinoloških disciplin. Leta 2009 so se morali zaradi gradnje nakupovalnega središča iz mesta umakniti na Bivje, kjer so še danes.

Od malih do velikih šolarjev

“KD Obala je danes največje kinološko društvo na našem območju. Naših tečajev se udeležujejo vodniki iz vse Istre, pa tudi s Hrvaške in iz Italije. Pa ne samo zato, ker jim je najbližje, večkrat nam povedo, da so zadovoljni z našim delom, profesionalnostjo in sproščenostjo,” pravi predsednik KD Obala Grozdan Grižančič.

Društvo ponuja različne pasje discipline za pse vseh pasem in velikosti. Najbolj zasedeni so tečaji klasičnega šolanja, v katerih je največ mladičkov. “Tečaje imamo vse leto. Vodnikom, ki želijo svojega psa vzgojiti v prijaznega življenjskega sopotnika, svetujemo, da nas obiščejo takoj, ko mladiča pripeljejo domov. Tudi zato imamo največ obiska v tečajih male šole, ki so namenjeni mladičem od tretjega meseca starosti,” pojasnjuje Grižančič.

A četudi vodniki prve mesece zamudijo, ni še nič izgubljenega. Udeležijo se lahko tečajev po programih osnovnega in višjega šolanja KZS - to so programi A, B-Bh in IPO. “Ti programi so nekoliko zahtevnejši, vendar pa bistvo tečajev vedno ostaja enako - šolanje vodnikov. Samo vodniki, ki dobro poznajo svojega psa, znajo z njim ustrezno ravnati, mu postaviti meje in se z njim tudi veliko igrati in ukvarjati, bodo namreč uspešno in zadovoljno živeli v skupnem krdelu,” dodaja vodja šolanja Simon Lešek.

Ovire in blato

Poleg klasičnega šolanja (bolj znanega kot “poslušnost”) so v društvu zelo uspešni tudi agilitaši. Agility je namreč vse bolj priljubljena kinološka disciplina, v kateri vodnik in pes premagujeta različne ovire. “V društvu imamo večkratne zmagovalce in pokalne zmagovalce. Vsako leto organiziramo tudi zaključek državnega prvenstva, na katerega pride več sto vodnikov s psi iz vse Slovenije in tujine,” pojasnjuje vodja agility sekcije Tanja Gril. Ker pa imajo vsako leto smolo z vremenom in tekma navadno postane blatni “agility Otočec”, je njihova največja želja, da bi poligon prekrili z umetno travo.

Reševanje je poslanstvo

“Naval vodnikov na šolanje reševalnih psov je precej manjši kot na druge discipline v našem društvu, kar pa je razumljivo, saj gre za dejavnost, ki presega prostočasne aktivnosti. Biti vodnik reševalnega psa pomeni, da si reševalec ves čas. To je način življenja,” pravita vodja Enote reševalnih psov Obala Andreja Rener in njena pomočnica Doroteja Soršak. Reševalni par mora biti povsem predan svojemu delu, svojemu poslanstvu - to je iskanje izgubljenih in pogrešanih v naravi, zasutih pod ruševinami in v snežnih plazovih. “Reševalci ves čas delamo in treniramo. Skoraj noben vikend nas ni doma. Zato je to le za najbolj vztrajne,” pravita.

Prvih 25 let delovanja so člani KD Obala proslavili z manjšim praznovanjem na poligonu na Bivju. Povabili so nekdanje in sedanje člane ter prijatelje. “Želimo si uspešno in strokovno vzgajati ter izobraževati vodnike psov vsaj še nekajkrat toliko let,” je rojstnodnevno željo društva izrazil predsednik Grižančič, ki je tudi prepričan, da se jim bo uresničila.


Najbolj brano