Umetnost, ki nagovarja k sočutju

Včeraj se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino sklenila 24. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas, tokrat z geslom Polno prgišče lepote. Cankarjeve besede so zaznamovale druženje umetnikov iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine.

SINJI VRH > Nastala umetniška dela bodo skupaj s skoraj sto deli, ki jih je darovalo 45 drugih avtorjev, do konca septembra na ogled v ateljeju domačije Sinji vrh, s potujočimi razstavami pa bodo obiskala številne kraje.

Slika naj pride do ljudi

Že tradicionalna mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas je pravzaprav prvo dejanje humanitarnega projekta Škofijske karitas Koper, ki med ljudi že 24 let prinaša sporočilo lepote in dobrote, hkrati pa nagovarja k sočutju. Mednarodni projekt po besedah njegove vodje in ravnateljice Škofijske karitas Koper Jožice Ličen, sledi glavnemu cilju, ta pa je, “da pride slika do ljudi, saj je narejena za ljudi.”

Strokovni svet kolonije, ki ga sestavljajo likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn ter likovni ustvarjalci Jože Bartolj, Lucijan Bratuš, Milena Gregorčič, Azad Karim, Silva Karim, Mira Ličen Krmpotić, Tone Seifert, Bogdan Soban in Janez Štros so letos na Sinji vrh povabili slovenske ustvarjalce Marino Bahovec, Damijano Bijek, Vivijano Kljun, Josa Kneza, Vinka Prislana, Milana Razborška, Pio Zavrtanik in Tadeja Žugmana ter Seada Emrića iz Bosne in Hercegovine in Mirjano Matić iz Hrvaške. Vsi so v koloniji sodelovali prvič, kar je po besedah strokovne spremljevalke srečanja Anamarije Stibilj Šajn druženju dalo poseben čar.

“Sprva so bili zadržani, ko pa smo jim predstavili projekt, se je med njimi vzpostavila pozitivna energija. Vsi so hiteli z delom, da bi čimveč naredili. In rekla bi, da smo z letošnjim geslom res zadeli bistvo in so se nas besede Ivana Cankarja, s katerimi je v Kurentu opeval lepote naše domovine, še posebej dotaknile,” se je strinjala tudi Ličnova.

Častni gost kolonije je bil večkratni udeleženec in darovalec Klavdij Tutta, za dan ali dva pa so se umetnikom pridružili člani strokovnega sveta in drugi ustvarjalci, med njimi tudi Veljko Toman, Vojko Gašperut in Vlado Cencel, predsednik društva kiparjev z motorno žago, ki je Cankarja upodobil v lesu.

Izjemna in raznovrstna dela

Kolonija bo po besedah Anamarije Stibilj Šajn spet postregla z izjemnimi in zelo raznovrstnimi deli, tako kot je raznovrstna umetniška govorica avtorjev. V ateljeju turistične domačije Vidmar, ki že vse od začetka gosti kolonijo, je v svoji likovni stvaritvi ujel pridih Mediterana Sead Emrić iz Bosne in Hercegovine, ki na domači in mednarodni sceni ustvarja že več kot 30 let. Na Sinjem vrhu je bil že kot gost mednarodne kolonije Slovenija odprta za umetnost. “Ta ambient je zame zelo inspirativen. Sodim med abstraktne slikarje, a v abstrakcijo vgrajujem elemente sledi preteklosti, izmišljeni pejsaž Bosne ali Slovenije. Na nek način je treba moje slike razumeti kot alegorijski prikaz, kjer je mogoče skozi strukturo, oblike in barve zaslutiti neko drugo vsebino in vrednost. V tem primeru se pod modrino odvijajo zgodbe, zgodovina, elementi arhitekture in sledovi pisane besede, ki so jih naši predniki v tem prostoru pustili skozi stoletja. Hkrati pa se moje umetniško delo sklada s sodobnimi likovnimi izraznimi elementi in ima vse elemente modernega dela,” je povedal med delom.

V dosedanjih 23 katalogih Umetniki za karitas je zapisanih že 1662 imen avtorjev, ki so ustvarili 2583 likovnih del. V tem času se je zvrstilo že 295 razstav, svojega lastnika je dobilo 2100 likovnih del, izkupiček pa vsako leto namenijo eni od še posebej ranljivih skupin.

“Izkupiček posvojitve umetniških del letošnje kolonije bomo namenili mlademu človeku. V škofiji imamo približno 1200 mladih, ki jim karitas že sedaj nudi različne oblike pomoči,” je ob dnevu odprtih vrat kolonije na Sinjem vrhu povedala Jožica Ličen. Slovesnosti sta se udeležila tudi ajdovski župan Tadej Beočanin in koprski škof Jurij Bizjak, za prisrčnem program pa so poskrbeli mladi z Gore in pevski zbor Angelski spev, ki je tokrat prvič zapel avtorsko pesem Prgišče lepote, ki jo je napisala Ivica Vidmar, uglasbila pa Katarina Vidmar.

---