Hrvatov množično ne bo v izolsko bolnišnico

Hrvaških bolnikov na zdravljenje v izolsko bolnišnico ne bo. Vsaj ne na način, kot je to bilo pred osamosvojitvijo Slovenije in Hrvaške. Sedanji čezmejni projekt Interreg za področje zdravstva sicer predvideva sodelovanje na področju zdravljenja, a le za področje urgentne medicine. Lani so se mu pridružili izolska bolnišnica (SBI) in še nekaj zdravstvenih javnih ustanov na obeh straneh meje.

IZOLA > Tako torej ne gre za ponovno splošno zdravljenje hrvaških bolnikov v Izoli, kot nekateri ugibajo, poudarjajo v vodstvu izolske bolnišnice. Kot načrtujejo, bodo sodelovanje v tem projektu in njegovo vsebino javnosti predstavili predvidoma prihodnji mesec.

Vodja projekta dr. Katja Štrancar Fatur, mag. farm. v SBI, poudarja, da gre za projektni predlog z obsežnim naslovom Celovit pristop k izboljšanju urgentne medicinske službe na čezmejnem območju - Emergency EuroRegion. “Tega je SBI v sodelovanju s projektnimi partnerji in pridruženimi partnerji pripravila jeseni lani in je bil odobren za sofinanciranje v okviru Programa sodelovanja Interreg Slovenija - Hrvaška 2014 - 2020. Dvoletni projekt se bo s projektnimi aktivnostmi pričel 1. septembra letos.”

Dodaja še: “Glavni skupni cilj projekta je vzpostavitev trajne mreže ključnih zdravstvenih institucij s področja urgentne medicinske službe (UMS) na čezmejnem območju Obalno-kraške regije (Slovenija) in Istarske županije (Hrvaška). Mrežo urgentnih medicinskih služb na čezmejnem območju območju sestavljajo SBI, ki je vodilni partner, Zavod za hitno medicinu Istarske županije, Opća bolnica Pula in Reševalna služba slovenske Istre Zdravstvenega doma Izola. Vsi navedeni so hkrati tudi projektni partnerji.”

Čezmejni prevozi življenjsko ogroženih bolnikov

Kakšne koristi in izboljšave bo torej omogočil omenjeni projekt? Sogovornica našteva, da bodo pripravili predlog skupnega protokola čezmejnega prevoza življenjsko ogroženih bolnikov v partnerski mreži. “Tega bomo v praksi testirali (demonstracijske aktivnosti). Projekt bo med drugim omogočil tudi izpolnitev potrebnih predpogojev za izvedbo že omenjenih, tako imenovanih demo aktivnosti - med njimi je, denimo, tudi gradnja heliporta SBI. Ob njem gre tudi še za nakup reševalnega vozila za Zavod za hitnu medicinu Istarske županije.”

Ob sklepu projekta pa bodo oblikovali in uveljavili skupni čezmejni protokol, ki ga bodo predvidoma vpeljali v redne delovne procese mreže že omenjene UMS. “Hkrati gre tudi za okrepitev znanja in spretnosti, potrebnih za zgodnje ukrepanje ob življenjski ogroženosti bolnika. Zato projekt načrtuje pri vseh zaposlenih v mreži urgentnih medicinskih služb izboljšanje in poenotenje teh znanj in veščin s pomočjo za ta namen pripravljenih certificiranih tečajev.”

Koristi tudi za zdravstvene delavce

To bo še kako koristilo vsem prebivalcem in tudi obiskovalcem na tem čezmejnem območju. “Gre za ljudi, ki lahko nenadoma kritično zbolijo in se hudo poškodujejo,” dodaja vodja projekta. “Takrat bodo imeli imeli od tega neposredno korist, saj jih bodo za to posebej usposobljeni zdravstveni delavci v mreži UMS zares kakovostno oskrbeli, saj bodo za to dodatno usposobljeni. Korist bo večplastna, ne torej le za pomoči potrebne prebivalce, temveč tudi za zdravstvene delavce, ki bodo na podlagi tega projekta storitve urgentne medicinske službe na čezmejnem območju opravljali veliko bolj usklajeno.”

---