Edo Maajka v Izoli navdušil s svežim arzenalom

Izolski Hangar bar je bil sinoči prvo slovensko prizorišče, na katerem je Edo Maajka, eden najbolj kakovostnih in prepoznavnih raperjev z območja bivše Jugoslavije, udaril s svežim arzenalom z nedavno izdane plošče Put u plus. Pred njegovim nastopom so z rimami v istrskem narečju občinstvo ogrevali domači raperji Krkuča Kunekšon.

 Foto: Ilona Dolenc
Foto: Ilona Dolenc

IZOLA > Šestletni premor od izdaje zadnje plošče Štrajk mozgaEdu Maajki oziroma Edinu Osmiću, kot je pravo ime skoraj 40-letnega raperja iz Brčkega, ni vzel ustvarjalnega zagona in besedne ostrine. Nasprotno, enajst pesmi z novega albuma je nabito polnih z izjemno energijo, ki jim jo poleg Edovih mojstrsko našpičenih verzov dajejo živi inštrumenti.

Pozabite na sintetično matrico, Edovemu brezkompromisnemu repanju o “minusih” današnje stvarnosti dajejo polet kitara (Yogi Lonich), bas (Mario Rašić) in bobni (Mirsad Dalipi), ki združeni v enotni glasbeni ustroj proizvajajo fuzijo žanrov, od rocka, funka, hardcora do drum'n'bassa, jazza in še česa.

Izolsko občinstvo je Edove nove pesmi povečini šele spoznavalo - obiskovalce so najbolj razvnele stare uspešnice s prvih dveh albumov Slušaj mater in No Sikiriki -, a so takoj pokazali navdušenje nad novo ploščo, ki je med ljudi prispela na prvi dan letošnjega mundiala.

Med pesmimi, ki jih preveva neizprosna kritika razraščajočega se balkanskega in evropskega nacionalizma in fašizma, izstopa že pred dvema letoma izdana No pasaran, prek katere večno neprilagojeni Edo pošilja v svet sporočilo upora in optimizma. Če vsak izmed nas postane “svetloba v temi”, je “pot v plus” vendarle mogoča.

Več o nastajanju nove plošče, o življenju v Izraelu ter o tem, kako preseči nestrpnost in sovraštvo, ki se razraščata po vsem svetu, nam je Edo po koncertu zaupal v pogovoru, ki bo objavljen v četrtkovi izdaji Primorskih novic.


Najbolj brano