V gostinstvu in turizmu primanjkuje vsaj 7000 delavcev

Že z novim letom so se plače najbolj iskanih kadrov v gostinstvu in turizmu zvišale do 15 odstotkov, včeraj pa so predstavniki sindikata in delodajalcev podpisali še kolektivno pogodbo za dejavnost gostinstva in turizma. V pogodbi so med drugim uredili plačilo presežnih ur in minimalni regres v višini 1000 evrov. To ne bo odpravilo hude kadrovske stiske v panogi. Trenutno primanjkuje vsaj 7000 delavcev.

LJUBLJANA > Z aplavzom in šampanjcem so socialni partnerji (Turistično gostinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Sindikat gostinstva in turizma) včeraj pospremili podpis nove kolektivne pogodbe, ki bo veljala do leta 2022. Vsi pričakujejo, da bo dogovor ublažil velike težave slovenskega turizma: delodajalci se soočajo s hudim pomanjkanjem kadra, delavci pa so zaradi številnih presežnih ur in napornega urnika utrujeni in iztrošeni.

Določili plačilo za presežne ure

Plačilo presežnih ur je bilo za pogajalce najtrši oreh. Dogovorili so se, da bodo morali delavci presežne ure izkoristiti v šestih mesecev po nastanku ali pa bodo morali delodajalci te ure plačati v višini 30-odstotnega dodatka. Če se to ne bo zgodilo, bo moral delodajalec ure izplačati v drugem delu referenčnega obdobja v višini 45-odstotnega dodatka. Če tudi takrat še ne bo izplačila, jih bo moral delodajalec izplačati 13. mesec v višini 50-odstotnega dodatka.

Kolektivna pogodba poleg plačila presežnih ur in določitve regresa ohranja vse specifične dodatke, značilne za to panogo (dodatek za silvestrovo, ob praznikih in dela prostih dnevih ter nedeljah). Karmen Leban napoveduje, da si bodo v sindikatu prizadevali za povišanje dodatka za nedeljsko delo, ki trenutno znaša 50 odstotkov. Plačilo za prevoz na delo in z dela so ohranili v višini 100 odstotkov, nekoliko pa se po novem povišuje nadomestilo za malico.

“Cilj sindikata in tudi delodajalcev je, da se te ure koristijo,” sicer poudarja generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Karmen Leban. Gostinski in turistični delavci - trenutno jih je v Sloveniji zaposlenih približno 32.000 - so namreč zaradi razmer na trgu utrujeni in si želijo predvsem počitka. Presežne ure so številni začeli nabirati že v predsezoni. Lebanova ocenjuje, da v turistični branži trenutno primanjkuje 7000 delavcev.

Če bi plačevali minimalno, bi ostali brez delavcev

Dogovor o povišanju plač v tej panogi so delodajalci in delojemalci podpisali že decembra lani. Povišale so se najnižje osnovne plače, kar je med zaposlenimi povzročilo nekaj razočaranja; nekateri delavci namreč še naprej prejemajo minimalno plačo, le delodajalci jim doplačujejo manjšo razliko do nje.

Plače v gostinstvu in turizmu so še vedno nizke, zaradi česar se ljudje ne odločajo za te poklice, pravi Karmen Leban. Če je povprečna slovenska plača maja znašala približno 1600 evrov bruto, je bila v gostinstvu približno 1100 evrov bruto. Pogovori o ponovnem zvišanju plač se bodo po njenih besedah začeli jeseni, ko bodo znani rezultati letošnje turistične sezone.

Predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri združenju delodajalcev Slovenije Igor Škrinjar pa poudarja, da so v kolektivni pogodbi zapisani minimalni standardi. “Ne poznam firme v branži, ki bi imela najnižje osnovne plače po določenih najnižjih osnovnih plačah v kolektivni pogodbi, ker v tem primeru ne bi nobena firma dobila delavcev.” Vsa večja turistična podjetja so svojim zaposlenim že letos, torej pred podpisom kolektivne pogodbe, izplačala regres v višini vsaj tisoč evrov, poudarja Škrinjar.

Je rešitev v davčni razbremenitvi plač?

Domači kader odhaja v druge poklice ali pa v tujino, zlasti s sosednji Avstrijo in Italijo. Škrinjar to pripisuje ugodnejši obdavčitvi dela v sosednjih državah in poziva k davčni razbremenitvi plač. Prepričan je, da sta pri nas trenutno preobremenjenost in delovni čas večja problema kot plače. Te težave gostinski in turistični ponudniki rešujejo z zaposlovanjem tujih delavcev, pri tem pa si želijo, da bi državni organi pospešili svoje delo. Na delovno dovoljenje je treba namreč v Sloveniji čakati mesec ali dva, medtem ko Avstrija postopek izpelje v dveh tednih.

---