Veliki kantavtor in kitarist na Bledu

28. blejski festival Okarina se bo iztekel v nedeljo, vrhunec pa bo drevi ob 20.30 dosegel z brezplačnim koncertom enega najbolj cenjenih kantavtorjev in kitaristov na svetu. Richard Thompson, ki se je dopoldne na tiskovni konferenci družil z novinarji, se bo z električnim triom sprehodil tudi skozi klasike, ki jih je posnel z nekdanjo ženo Lindo in še prej z angleškim folk rock bendom Fairport Convention, na odru pa se mu bo pridružil tudi slovenski prijatelj Andrej Šifrer.

BLED > Richard Thompson (1949) je k nam prišel mesec pred izidom svojega novega albuma 13 Rivers, ki ga bo s petimi, šestimi skladbami predstavil tudi na današnjem koncertu ob blejskem jezeru. “Album bo fantastičen, vsekakor dober, morda malce čuden. Ne vem, težko sodim o lastnih ploščah, zlasti novih,” se je mojster nasmehnil za mizo v blejski kavarni. Album bo električen, sicer pa je Thompson v zadnjih letih nanizal tri krepke zbirke svojih starih pesmi v akustičnih aranžmajih. Rad igram tako elektriko kakor akustiko, a z bendom se težko preživljam. Samostojne akustične turneje mi pomagajo plačevati najemnino. Je pa še ena razlika: na akustičnih koncertih vlada nekakšen mir, tišje je, zato se ti mora občinstvo bolj približati in pozorneje prisluhniti. Ta komunikacija mi je všeč, rad imam take večere. No, na nastopih z električnim triom, v katere sicer vtaknemo tudi nekaj akustičnih pesmi, pa zato dobim priložnost za igranje električne kitare, tu pride na vrsto rokenrol.”

Napovedal je tudi, da bo naslednje leto pri založbi Faber & Faber izdal knjigo spominov Beeswing: Britain, Folk Rock and the End of the 60s, v kateri bo zajel obdobje 1967-1974. Zlato obdobje? “Hja, no,” je skomignil, “takrat smo bili mladi. Ampak vsekakor, to je zanimivo obdobje. Ker se je pot našega benda križala s potmi Pink Floydov, Jimija Hendrixa in drugih, bo knjiga najbrž za bralce zanimiva.”

Seveda je pripovedoval tudi o svojem nekdanjem bendu Fairport Convention in odnosu do starih uspešnic, kakršna je 50-letna Meet on the Ledge, ki jo je napisal še kot najstnik in jo pozneje moral prepevati na maminem pogrebu, saj si je tako zaželela v oporoki.

Govoril je tudi o potomcih, ki so prav tako kantavtorji, pa o svojem davnem prestopu v sufizem, mistični islam, razgovoril se je o večletnem učenju stare grščine, ki jo želi obvladati zaradi navdušenja nad Iliado. “Že tri leta se trudim, težko je,” je prikimal in pojasnil, da postopoma prevaja Iliado, saj z dosedanjimi angleškimi prevodi ni zadovoljen: “Iliada se mi v izvirniku kaže kot veliko bolj duhovna, kakor pa mi jo predstavljajo obstoječi prevodi. Grki so na življenje gledali veliko bolj poduhovljeno, kot jim priznavajo danes. Vesolje so očitno razumeli veliko bolje, kakor ga mi.”

Na dopoldansko druženje je Thompsona prišel pozdravit tudi njegov slovenski kolega in prijatelj Andrej Šifrer. Povzpela sta se na blejski grad, zvečer pa se bosta še na oder ob jezeru.


Najbolj brano