V sotesko Pasice, na Sviščake in planino Razor po osvežitev

“Kot da plavam v juhi. Morje te prav nič ne ohladi. No, le toliko, da bom ponoči laže spal,” je med večernim namakanjem v morju pred Piranom ugotavljal domačin. V teh dneh, ko je Slovenijo zajel val visokih temperatur in nam vročina ne pusti dihati, pa so tudi na Primorskem kraji in kotički, kamor vročina ne steguje svojega razbeljenega jezika.

Odpri galerijo

PRIMORSKA > V teh dneh se je živosrebrni stolpec v številnih krajih po Sloveniji povzpel krepko čez 30 stopinj, ponekod na Primorskem pa je temperatura dosegla tudi 36 stopinj Celzija. Morje je za nekatere že pretoplo, saj se je segrelo do 27 stopinj Celzija. Klime v stanovanjih v mestih delajo na vso moč, ulice so sredi dneva razbeljene, noči so za nekatere prava mora, saj jim vročina ne pusti spati. A k sreči ni povsod tako.

Jopica je dobrodošla

Koča na planini Razor v lasti tolminskega planinskega društva ponuja prijetno osvežitev na nadmorski višini 1315 metrov. Gostje se zbujajo v sveža jutra, jopica pride še kako prav. Ob kavi jih razveseljuje cingljanje kravjih zvoncev na bližnji planini, kjer prodajajo okusen sir. Jutranja temperatura znaša približno 15 stopinj Celzija, čez dan se v sončnem dnevu giblje med 25 in 28 stopinjami. Nenehno prijetno pihlja, zrak je poln kisika, za kar so pljuča več kot hvaležna.

Medtem ko v dolini ni mogoče spati brez klimatskega hlajenja, se je treba v koči z 18 sobami, in skupaj 80 ležišči, dobro pokriti. Tudi dve odeji nista odveč. Vzpon na vrhove tolminsko bohinjskega gorskega venca sicer ogreje, na vrhu Škrbine in okoliških hribov pa lepo hladi. Izjemni razgledi do Tržaškega zaliva in prek Julijcev do Karavank poplačajo trud navkreber. Zato je v koči, ki je odprta od junija do konca septembra, vedno veliko gostov, mnogi prespijo. Pot do koče tudi ni zapletena, saj je do planine Lom možno priti z avtomobilom, naprej je manj kot ura hoda. Mnogi prihajajo zgolj na sveži zrak in na slastno hrano z znanimi skutnimi štruklji.

Hladijo se v snežniških gozdovih

Ko je v sredo zgodaj popoldne termometer v Ilirski Bistrici kazal dobrih 33 stopinj Celzija, je bilo na Sviščakih prijetnih 25, zjutraj pa jih ni bilo več kot 19, pravi oskrbnica planinskega doma Jadranka Ćosić. “Bilo je kar prijetno hladno. Pa tudi čez dan, če se zadržuješ v gozdu ali pod kakim drevesom, se kar 'paše' vrniti na sonce,” pravi.

Svežina snežniških gozdov je v teh dneh pritegnila tudi več italijanskih obiskovalcev. “Kar nekaj se jih je prišlo ohladit iz Trsta že prvi dan, ko so začeli počitnice,” pravi oskrbnica in dodaja, da je polnih tudi nekoliko več počitniških hišic.

Soteska Pasice: prijetno s koristnim

Nekateri pa združijo prijetno s koristnim in se odpravijo raziskovat kraje, kjer so doma svetovno znane znamenitosti, a tudi svežine ne manjka. Soteska Pasice, ki jo je izdolbel hudournik Čerinščica, jo obdaril s petimi slapovi, številnimi brzicami in erozijskimi lonci, je znana predvsem po partizanski bolnici Franja.

Ta je letos odlično obiskana in cilj vseh obiskovalcev. “Prišli smo na pobudo mame, veliko videli in spoznali. Prija tudi hlad,” so podobno kot družina iz Prlekije, pripovedovali obiskovalci iz vse Evrope. “V sotesko je planinsko društvo Cerkno že leta 1908 uredilo in slovesno odprlo planinsko pot,” je dodal kustos cerkljanskega muzeja Sandro Oblak. Že tedaj so Cerkljani v soteski pogosto iskali ohladitev v najbolj vročih dneh. Osvežujoče hladno je v Pasicah tudi zdaj. Potop v svet vrednot Franje je tako združitev prijetnega s koristnim. NOVINARJI PN

---