Hirošima se predstavi

V Galeriji Gong v Solkanu je na ogled razstava priznanega slovenskega fotografa Bojana Radoviča, ki predstavlja svojo zadnjo serijo del z naslovom Projekt Hirošima. Z njim je lani sodeloval na 9. Dnevih fotografije v Podgorici v Črni gori, v Sloveniji pa utrinke iz Hirošime sedaj razstavlja prvič. Razstava bo na ogled do 24. avgusta.

Odpri galerijo

SOLKAN > Bojan Radovič (1960) je fotograf iz Novega mesta, ki si je strokovno izobrazbo pridobil na Fakulteti za umetnost in oblikovanje v Swanseaju v Veliki Britaniji. Znan je tudi kot aktiven organizator fotografskih razstav ter strokovnih srečanj o sodobni fotografiji. Leta 1985 je ustanovil Fotogalerijo v Novem mestu, leta 2005 pa Zavod Hiša fotografije.

Japonska skozi oči Evropejca

Svoje fotografije je predstavil na številnih samostojnih razstavah doma in v tujini. Sodeloval je tudi na več preglednih razstavah sodobne slovenske fotografije in umetnosti. Leta 2012 je kot prvi slovenski avtor sodeloval v mednarodnem fotografskem projektu European Eyes on Japan/Japonska z evropskimi očmi, ki poteka na pobudo Zavoda EU - Japan Fest od leta 1999, v njem pa sodelujejo priznani evropski fotografi.

Na Japonskem je v letih 2014 in 2016 ustvaril tudi Projekt Hirošima, ki je sedaj prvič na ogled v Radovičevi domovini. Serija fotografij gledalce v Galeriji GONG v Solkanu spomni na enega najbolj pretresljivih dogodkov preteklega stoletja, ko so ameriški vojaki avgusta leta 1945 na mesto Hirošima odvrgli prvo jedrsko bombo v zgodovini človeštva. Tedaj je umrlo veliko ljudi, redki, ki so bombardiranje preživeli, pa se še danes spopadajo s hudimi fizičnimi in psihološkimi posledicami. “Vendar sodobna Hirošima nikakor ni žalujoče mesto. Prav nasprotno, njeni prebivalci so iz pogorišča zgradili moderno in živahno središče, čeprav je grozljiv dogodek v spominu ljudi še vedno živ,” je v spremnem besedilu razstave zapisala kustosinja razstave Nataša Kovšca.

Vsakdanje življenje in spomini

Kot osnovni temi se v fotografovem ciklu prepletata vsakdanje življenje v Hirošimi in spomin na preteklost. S fotografijami Radovič raziskuje različne vizualne predstavitve spomina kot pomembne psihološke funkcije fotografije. Na Japonskem je tako fotografiral spomenike jedrske katastrofe, ki imajo močno sporočilno vrednost, saj vplivajo na percepcijo zgodovine. Na fotografijah med drugim izpostavlja detajle muzejskih artefaktov, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju kolektivnega spomina.

V objektiv je ujel tudi skenirana debla dreves, ki so preživela atomsko eksplozijo. “Avtorja je namreč zanimalo, ali se v lesnem tkivu dreves - tako kot posamezne faze rasti - ohranja tudi zgodovinski spomin, ki ga človek (še) ne zna dešifrirati,” je dodala kustosinja.

V drugem sklopu razstavljenih del Novomeščan predstavlja posnetke sodobnega mestnega življenja. Zanje je uporabil povsem drugačno estetiko ulične fotografije. Po mnenju kustosinje ga zanimajo zlasti značilnosti japonske popularne in bivanjske kulture. Pritegnili so ga tudi 'nejaponski' motivi, ki pričajo o močnem vplivu komercializacije zahodnega sveta.

Ob razstavi je izšel dvojezični katalog v slovenskem in italijanskem jeziku. Razstava bo na ogled še do 24. avgusta, galerija pa je v solkanski industrijski coni odprta od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro.

---