Letos več primerov lymske borelioze

Če boste dopust izkoristili za sprehode v gozdove ali boste večino časa preživljali v naravi, bodite previdni. V Sloveniji in prav tako tudi na Primorskem letos opažajo več primerov lymske borelioze kot v prejšnjih letih. Narašča tudi število bolnikov s klopnim meningoencefalitisom. Zdravniki pozivajo k previdnosti.

Za lymsko boreliozo je značilen pojav na koži z rdečino na sredini 
in belim kolobarjem, kar zahteva nujen obisk pri zdravniku.  Foto: /
Za lymsko boreliozo je značilen pojav na koži z rdečino na sredini in belim kolobarjem, kar zahteva nujen obisk pri zdravniku.  Foto: /

SLOVENIJA > Lani je bilo v celotnem letu prijavljenih 4554 primerov lymske borelioze, letos pa so do 7. julija odkrili to bolezen, ki jo prenašajo okuženi klopi, že pri 3617 bolnikih.

Nobena regija ni varna

Samo v prejšnjem tednu so bolezen potrdili pri 314 bolnikih, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Lymska borelioza je letos prisotna v vseh slovenskih regijah, največ bolnikov pa sodi v starostno skupino med 55 in 74 let.

Klopi dejavnejši, ko je toplo in vlažno

Lymska borelioza se pojavlja skozi vse leto, najpogostejša pa je od februarja do novembra. Če so zime mile, pomladi pa vlažne, so klopi dejavnejši. Boreliozo največkrat povezujemo z značilnimi spremembami na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa.

Za klopnim meningoencefalitisom, ki se tudi prenaša z ugrizom okuženega klopa, je letos do 7. julija zbolelo 68 ljudi, lani v vsem letu 104. Gre za virusno bolezen osrednjega živčevja, ki lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, ohromelost, odstotek ali dva odraslih bolnikov pa umreta. Za klopnim meningoencefalitisom so letos zboleli bolniki v vseh zdravstvenih regijah, razen v novomeški.

Porast tudi na Primorskem

Število okužb z lymsko boreliozo je letos občutno naraslo tudi na Primorskem. Boris Kopilović iz koprske enote NIJZ poudarja, da so letos do 23. julija zabeležili 213 prijav, kar je v sedmih mesecih občutno več kot lani v celem letu (308). “Klopa je treba takoj pravilno odstraniti in paziti, da ga ne zadušimo, kar se zgodi, če nanj kanemo kapljico olja. Tedaj obstaja velika nevarnost, da izloči v podkožje okuženo slino,” poudarja.

621

primerov lymske borelioze so letos v sedmih mesecih zabeležili na Primorskem

718

primerov lymske borelioze so lani potrdili na Primorskem

Tudi na severnem Primorskem beležijo porast tovrstnih okužb. Letos so do 23. julija zabeležili že 408 prijav, med tem ko lani v celem letu 410. Tudi Mario Fafangel iz novogoriške enote NIJZ opozarja: “Cepiva ni, zato je nujna velika budnost. Prisesanega klopa čim prej odstranimo s posebno pinceto. Zlasti gobarji in pohodniki naj imajo to pinceto v domači lekarni.”

Preglejte se po vrnitvi iz narave

Najpomembnejši ukrepi za zmanjšanje tveganja okužbe z boleznimi, ki jih povzročajo klopi, sta preprečevanje ugriza klopa ter hitra odstranitev že prisesanega klopa. Na NIJZ ljudem svetujejo, naj zlasti v gozdu nosijo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa, prav tako naj uporabljajo sredstva, ki odganjajo klope. Ob vrnitvi iz narave naj temeljito pregledajo telo, pozorni naj bodo tudi na poraščene dele telesa, kožne gube, uhlja, pazduhe in dimlje.

Stroka priporoča tudi cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu vsem prebivalcem Slovenije od enega leta starosti dalje. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih, lahko pa tudi kasneje. Kadar se za cepljenje odločite kasneje, na primer v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da se čim prej ustvari zaščitna raven protiteles.


Najbolj brano