Urban Čehovin: Brez denarja ni niti rekorda

Konec junija so ljubitelji atletike na finalu slovenskega pokala zaman čakali na nastop v zadnjih štirih letih najboljšega slovenskega mnogobojca, člana AK Gorica Urbana Čehovina. Pri komaj 25 letih je panogi, v kateri pač ni denarja, pomahal v slovo. Avgusta bo v Kromberku odprl kineziološki center.

NOVA GORICA > V izrazito vzdržljivostni panogi, kot je atletski deseteroboj, bi v normalnih razmerah, v katerih bi se posvečal predvsem atletiki, Urban Čehovin vrhunec dosegel šele v naslednjih petih letih, a smo se te dni z njim namesto o ciljih pred vrhuncem sezone pogovarjali o slovesu, ki ga je utemeljil takole: “V slovenski atletiki za raven, na kateri tekmujem, ni denarja, pa čeprav sem za člansko reprezentanco tekmoval od leta 2013 do lani, ko sem osvojil srebro na balkanskem prvenstvu. Po moji najboljši sezoni v karieri, v kateri se glede denarne podpore ni izboljšalo nič, je sledil tradicionalni premor, med katerim je zorela odločitev, ali naj nadaljujem ali ne. Ocenil sem, da še ene takšne sezone, kot je bila lanska, ne bi zdržal in bi šlo le še navzdol. Pri mojih letih se od človeka pričakuje, da se bo sam vzdrževal, še posebej, ker me je v času študija družina vsestransko podpirala. V lanski sezoni sem večino dni kombiniral delo na bencinski črpalki in na kmetiji s 7000 trtami v domačih Gabrjah, uro in pol vožnje ter tri ure in pol treninga na stadionu v Novi Gorici in po tem še vodenje vadbe za različne starostne skupine.”

Kaj boste počeli odslej?

“Na fakulteti za šport sem doštudiral kineziologijo. Odprl sem podjetje in se pripravljam na vselitev v poslovne prostore v industrijski coni na območju nekdanjega Mebla v Kromberku, kjer naj bi do sredine avgusta zaživel kineziološki center. Izvajam masažne terapije in terapije po poškodbah - tako za športnike kot za vse ostale. Mnogi imajo kronične težave zaradi prisiljenih drž in predolgega sedenja. Delo mi je všeč, zanj sem se šolal, aktivno udejstvovanje v športu pa mi je dalo posebne izkušnje.”

Zadnjih pet let najboljši Slovenec

Urban Čehovin je tekmovalno pot zaključil kot državni prvak in balkanski podprvak v mnogoboju z osebnim rekordom 7058 točk. Od leta 2013 je bil najboljši Slovenec v tej disciplini. Vztrajno se je bližal 12 let staremu državnemu rekordu Štajerca Damjana Sitarja (7698 točk, olimpijska norma). Njegovi osebni rekordi, 100 m - 10,94; 110 m ovire - 15,50; 400 m - 48,72; 1500 m - 4:30,00; krogla 13,26, disk 45,62; kopje - 49,81; daljina 758; višina- 192, palica 395.

Kaj vam je manjkalo, da niste dosegli državnega rekorda?

“Lani sem bil pred balkanskim prvenstvom fizično že pripravljen za takšen rezultat. V mnogoboju, ki je dva dni dolga in od vremena odvisna disciplina, moraš imeti tudi srečo. V srbskem Novem Pazarju je bila prava vetrovna loterija s sunki burje, podobnimi kot v Ajdovščini. V času mojih tekaških nastopov je pihal veter v prsi s hitrostjo dveh do treh metrov na sekundo. Pri skoku v daljino sem imel pravi rezultat, 735 cm, a z majhnim prestopom. V mirnem vremenu in z dobrim skokom v daljino bi rekord lahko padel. Lahko bi padel letos, če bi dobil sponzorja in se v miru pripravljal, kot se je lahko leta 2006 aktualni rekorder Damjan Sitar, ki je tekmoval še v časih pred veliko gospodarsko krizo. On je imel tako pokrovitelje kot individualno pogodbo z Atletsko zvezo Slovenije. S tem denarjem si je lahko privoščil treninge in priprave na vrhunski ravni.”

Ali v slovenskem mnogoboju vidite naslednika?

“Ne. Med trenutno aktivnimi atleti ga ni niti v klubu niti v državi. Na Atletski zvezi Slovenije ni pravega posluha za mnogoboj. Položaj se hitro slabša. Letošnje državno prvenstvo v mnogoboju je odpadlo, ker se v članski konkurenci nanj ni prijavil nihče. Še lani smo tekmovali štirje.”

Urban Čehovin

atlet

“Sedanji sistem vodi v prezgodnjo izgorelost mladih atletov. V želji, da bi izpolnili razpisna merila za pridobitev javnega denarja, trenerji s preobsežno vadbo lovijo rezultate za odličja na mladinskih EP.”

Kako bi bilo mogoče ustaviti to nazadovanje?

“Z dolgoročno denarno podporo nadarjenim v AZS ter s pomočjo javnih in zasebnih prispevkov v klubskih okoljih. Morali bi spremeniti merila v športnem štipendiranju in dodeljevanju prispevkov za letne programe. Sedanji sistem vodi v prezgodnjo izgorelost mladih atletov. V želji, da bi športniki in s tem njihovi klubi izpolnili visoka razpisna merila za pridobitev javnega denarja, trenerji s preobsežno vadbo lovijo rezultate za finala in odličja na evropskih in svetovnih mladinskih prvenstvih, a nas statistika uči, da bližnjic ni. Preveč naših odličnih mladincev se v članski konkurenci izgubi, ker že izčrpani pridejo v starostno obdobje, ko bi šele morali začeti dajati največ. Morali bi nekoliko znižati kriterije za dodelitev javnega denarja in večjemu število nadarjenih omogočiti normalen ritem razvoja. S tem bi ob vstopu v člansko konkurenco imeli širšo bazo dobrih atletov, sposobnih nadaljevanja visokih dosežkov v absolutnem merilu. Po tem bi morali s podporo programov najboljših nadaljevati.”

---