Avtorski večer z dozo slovenske poezije

V glasbenem svetu, kjer je naklonjenost občinstva spremenljiv pojav, se včasih zgodi, da avtorske skladbe, zapete v slovenščini, prikličejo poseben občutek domačnosti. Takšna sta bila sinočnja koncerta skupin Koala Voice in Mencarija, ki smo ju v sklopu festivala Poletje z biseri slišali v lapidariju Pokrajinskega muzeja Koper.

Skupina Koala Voice je navdušila z akustično različico skladb, 
izdanih na že treh samostojnih ploščah. Foto: Alenka Penjak
Skupina Koala Voice je navdušila z akustično različico skladb, izdanih na že treh samostojnih ploščah. Foto: Alenka Penjak

KOPER > Lapidarij je bil idealno koncertno prizorišče za sproščena in predvsem srčna nastopa skupin Koala Voice in Mencarija, od katerih se je prva že visoko povzpela na glasbeno nebo, druga pa si gradi čvrste stopnice, ki jih teše v ritmu gipsy swinga.

Domača indie rock zasedba Koala Voice je prav pred kratkim z velikim uspehom prvič nastopila na hrvaškem INmusic festivalu, še pred tem pa se je v oddaji Izštekani Jureta Longyke pokazala v akustični različici in si tako uresničila željo, svojo akustičnost pa je s polnimi pljuči predstavila tudi v lapidariju. Pristno, energično, z vsemi trzljaji noge vred je pevka in kitaristka Manca Trampuš vodila občinstvo, da je zlezlo k odru in bi šlo še dlje, če bi mu kdo vsaj namignil. Komadi, kot so Vede premikanja, Frida Niple, Go Disco, Go, Sierra ali Ledena, ki seveda sodi pod avtorsko krilo skupine Siddharta, so poskočni tudi v akustični različici, ki pa obenem ponuja več prostora za komunikacijo z občinstvom. Pri tem pevki trdno stojijo ob strani in dihajo kot eno kitarist in avtor večine skladb Domen Don Holc, bobnar Miha Prašnikar in basist Tilen Prašnikar. Navsezadnje jim je tudi takšen medsebojen odnos prinesel zlato piščal za izvajalca leta 2017.

Skupina Mencarija je avtorski projekt pevca in kitarista Blaža Mencingerja, nastala pa je, ko je prenehala delovati skupina Jazz in the pants. Ob Mencingerju so v skupini še kontrabasist Jernej Vindšnurer in saksofonist Lenart De Bock, ki so se začutili kot sorodne duše. Med glasbenimi zakladnicami preteklosti so se našli prav v gipsy swingu, ki ga je v svet v 30. letih minulega stoletja izstrelil legendarni kitarist Django Reinhardt. Le da Django ni pel v slovenščini, poezija, ki je povezovala “mencarijine” note, pa je bila posebna. “In se srečata dva pogleda v soju zvezdnate svetilke, še en krog do tiste sobe, kjer neslišne so budilke” ali pa “raje bil bi idiot kakor čustven trot” ali “zakaj smo vsi tečni, če bi lahko bili srečni, lahko bi sijali, če bi si pomagali,” je rime, ki so s svojo satiro, grenkimi življenjskimi resnicami in dobro mero samokritike nasmejale občinstvo, nizal Blaž Mencinger.


Najbolj brano