Umetnik, ki se igra

Četudi je Marjan Manček 3. januarja dopolnil 70 let, ostaja otroško radoveden in igriv. To najlepše dokazuje pisana tovarišija njegovih junakov, zdaj povezanih v antologijo Mančkarada. Tu so Pedenjped, Cufek, Peter Nos, Hribci, Mojca Pokrajculja, Modri medvedek ...

Marjan Manček (desno) je na predstavitvi antologije v ljubljanskem Konzorciju  poklepetal z avtorjem Pedenjpeda -  pesnik 
Niko Grafenauer je prispeval tudi krajši zapis v Mančkarado. Foto: STA
Marjan Manček (desno) je na predstavitvi antologije v ljubljanskem Konzorciju poklepetal z avtorjem Pedenjpeda - pesnik Niko Grafenauer je prispeval tudi krajši zapis v Mančkarado. Foto: STA

LJUBLJANA > Mančkarada, izdana ob jubileju Marjana Mančka,je najnovejša v nizu antologij, s katerimi pri Mladinski knjigi med platnice lovijo opuse domačih ustvarjalcev za otroke in mladino, tako pesnikov in pravljičarjev kakor ilustratorjev. Z izborom svojih najboljših del so med bralce v minulih letih vnovič stopili Marlenka Stupica, Kajetan Kovič, Svetlana Makarovič, Marjanca Jemec Božič, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec, Anja Štefan, Zvonko Čoh ...

Od Indijancev do Pedenjpeda

V Mančkaradi se bratijo “zgodbice, pesmice in stripeki”, oznanja podnaslov. Opus Marjana Mančka je resda raznolik, v njem najdemo ilustracije tujih besed, avtorske slikanice, stripe in animirane filme, a vse po vrsti povezujeta duhovitost in igrivost, ki sta obogatili in ozaljšali otroštvo več generacijam.

200 knjig je ilustriral Marjan Manček.

Zgodnja leta so ključna tudi na Mančkovi poti k ilustraciji. Rodil se je v Novem mestu, tam končal osnovno šolo in gimnazijo, iz angleščine in zgodovine diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dom pa leta 1981 našel v vasi Selšček pri Cerknici, v rojstnem kraju slikarja Maksima Gasparija. Le tri mesece je Manček delal kot učitelj, slabo leto je urejal mladinski tisk pri založbi Borec, kar 35 let pa se je preživljal kot samozaposlen v kulturi. Ilustrator, karikaturist in filmski animator je za svoje delo prejel vrsto priznanj, ki jih je predlani kronala nagrada Hinka Smrekarja za življenjsko delo.

Smisel za humor je podedoval po očetu, ki je pisal šaljive pesmice in sodeloval z “listom za pametne Slovence”, humorističnim tednikom Pavliha - in prav tam je svoje prve karikature objavil tudi rosno mladi Marjan Manček, pozneje in vse do danes sicer najbolj doma v Cicibanu.

Strastno je risal že kot osnovnošolec. Navdušeno je bral tako Karla Maya kakor Mikija Mustra in beležke med poukom polnil s podobami Indijancev, kavbojev, vitezov ... Z risanjem se je preživljal že med študijem in tedaj požel tudi prve mednarodne uspehe - nekaj karikatur je tujim časopisom prodal med štopanjem po Evropi.

Do ustvarjanja za otroke in mladino je pripotoval z Odpravo zelenega zmaja. Avtor tega mladinskega romana Slavko Pregl se v utrinku, pripetem na rep Mančkarade, spominja njunega sodelovanja leta 1976, pesnik in tedaj urednik otroške literature pri Mladinski knjigi Niko Grafenauer pa opisuje prve naloge, ki jih je z odliko opravil mladi ilustrator, in obudi tudi rojstvo slovitega Pedenjpeda, Grafenauerjevega in Mančkovega navihanega in nagajivega junaka, ki še kar žanje silen uspeh.

Manček, ki so mu pri ustvarjanju za najmlajše ključno kajpada pomagali njegovi trije otroci, je ilustriral več kot 200 knjig in dal podobo mnogim našim ponarodelim pripovedim - v Mančkaradi je ponatisnjenih več ljudskih, od Petih bratov do Mojce Pokrajculje, ob njih pa še Jurčičeva Kozlovska sodba v Višnji Gori, Andersenova Kraljična na zrnu graha, ZrcalceGrigora Viteza in druge, seveda tudi verzi, ki so jih napisali Oton Župančič, Tone Pavček, Miroslav Košuta,Boris A. Novak, Miklavž Komelj ...

Radovedni Taček

Zgledno je zastopan tudi ilustratorjev avtorski opus iz več kot 30 slikanic in stripov - njegovi so medvedek Brundo, Modri medvedek, kuža Cufek ... Še posebej se je prijela prikupna praslovanska družina Hribci (oče Dajnomir, mama Miliboža in sin Milimir), ki je zaživela tudi v kratkih risanih filmih. Manček je z ženo Marto - priskočila je z barvami - poskrbel tudi za uvodno špico televizijskega Radovednega Tačka in likovno zasnovo tega priljubljenega psička.

“Čeprav najraje posega po živalskih likih, ki podobno kot v basnih prevzemajo človeške lastnosti, pripoveduje o našem skupnem svetu,” v spremni besedi k Mančkaradi ugotavlja Judita Krivec Dragan. Manček s svinčnikom in tušem z lahkoto vleče črto, a z njo ustvarja “izrazite karakterje, ki jih je le redko mogoče posplošiti”, še dodaja umetnostna zgodovinarka. Opozarja, da Manček marsikdaj z domiselnimi detajli pomensko razširi ali posodobi staro literarno predlogo (v Andersenovo Kraljično na zrnu graha je vtihotapil celo avtomobil, ki dekle pripelje vse do grajskih vrat), neprecenljiv pa je zlasti njegov globoki humanizem, prežet z blagodejnim in kratkočasnim humorjem.


Najbolj brano