Valovanje brona in keramike

Že dobro leto po slovenskih galerijah od Murske Sobote do Pirana projekt Monument razkriva izjemno obsežen in raznolik opus akademskega kiparja Draga Tršarja. Eden najplodnejših in najpomembnejših predstavnikov modernizma na Slovenskem se v Mestni galeriji Piran predstavlja s skulpturami, risbami in slikami, ki jih je navdihnilo morje.

PIRAN > Ko je sedel ob obali in opazoval valove, se je v njem nekaj premaknilo: “Morje je neverjetno živo, neprestano se giblje, spreminja, vsak val je drugačen od drugega, in to me je navdušilo. Vselej me je vznemirjalo, kako naj v svojih skulpturah ohranim njegovo živost, dinamičnost,” je Drago Tršar povedal na petkovem odprtju razstave Morje ob morju v Piranu. V Mestni galeriji so na ogled bronaste in keramične skulpture, risbe na različnih podlagah, tudi na japonskem papirju, in slike, ki so nastale od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa do danes, večinoma v umetnikovem ateljeju v Fiesi.

Kustosinja piranske razstave Majda Božeglav Japelj meni, da je morje Tršarjev neizsanjani likovni svet. Dela s tovrstno motiviko je zaokroženo predstavil v začetku osemdesetih let na razstavah v Novi Gorici in koprski Meduzi. Ob tej postavitvi je zagrebški kritik VladimirMaleković ugotovil, da gre v ciklu Valovi za svobodno utripanje mase, “kjer se Tršar vrne k naravni obliki ter začetni ideji svoje plastike - da v telesu kipa obudi zagon, ki skulpturo dvigne nad podlago”.

Projekt Monument - Drago Tršar

S projektom Monument - Drago Tršar sedem slovenskih galerij obeležuje visok jubilej Draga Tršarja, ki je 27. aprila lani dopolnil 90 let. V projektu sodelujejo Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, Galerija Murska Sobota, Moderna galerija Ljubljana, Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec, Mestna galerija Ljubljana, Galerija Božidarja Jakca Kostanjevica na Krki in Obalne galerije Piran.

Od Manifestantov do morja

Ob Tršarjevem imenu večina gotovo najprej pomisli na Spomenik revolucije, ki stoji na ljubljanskem Trgu republike. V tem delu je uresničil eno poglavitnih potez svojega opusa - masovno figuraliko oziroma kompozicijo človeške množice. Takšni so tudi Manifestanti, velika plastika, s katero je vzbudil pozornost svetovne javnosti. Leta 1959 jo je razstavil v Bruslju, danes pa jo je moč videti v Middelheimskem parku skulptur v Antwerpnu. Ko to slovito delo primerjamo s skulpturami iz “morskega cikla”, lahko hitro odkrijemo najbistvenejše točke kiparjevega dela. Kot v katalogu, ki spremlja piransko razstavo, piše likovni teoretik Jožef Muhovič, imajo Tršarjeve skulpture ne glede na format, motiviko in čas nastanka, dve temeljni značilnosti - “prizadevajo 'si biti na ti' z breztežnostjo in skušajo doseči stanje 'trajanja stvari'.”

Pljuskanje na papirju

Po Muhovičevi oceni Tršarjeva samosvoja imaginacija in njegovo virtuozno operiranje s kiparsko snovjo uspeta v gosti in težki materiji ujeti ples vodnih molekul in jih ohraniti v zenitu vala, strjenem v trdni snovi.

Drago Tršar kot kipar najraje dela z glino in bronom, v njegovem ustvarjanju pa ima posebno mesto risba. “Morje kot podoba, izkušnja ali dogodek, kot estetsko likovna spodbuda, ki ostaja z večjimi in manjšimi presledki trajen izziv njegovi plastični imaginaciji, se obnavlja tudi v polju dvodimenzionalnega,” poudarja kustosinja razstave.

Njegove skulpture se namreč vedno, še preden zaživijo v prostoru, porajajo na listu papirja, običajno v več osnutkih. Risbi pa se posveča tudi kot povsem avtonomni likovni zvrsti - v osrednjem prostoru Mestne galerije Piran so med drugim na ogled tudi najnovejše: na liste japonskega papirja jih je izdelal prav pred kratkim v svojem ateljeju v Fiesi. In tudi na njih - tako kot v Tršarjevih skulpturah - morje valovi, pljuska, šumi, se dviga in pada ... ujeto v radoživem plesu, ki se ne ozira na zakone težnosti.

---