Iz jame so ga rešili po 14 urah

V Netopirjevi jami pri Orleku se je v soboto poškodoval izkušeni jamar iz zamejstva Mauro Kraus. Dopoldne se je spustil vanjo z jamarskim kolegom Claudiom Bratosem, ki je po nesreči prišel iz jame in malo pred 14. uro poklical na pomoč. Jamarski reševalci so poškodovanega Krausa po zahtevni reševalni akciji iz jame rešili v nedeljo okoli 3.30.

Včeraj ponoči, ob 3.26, so poškodovanega jamarja prenesli na 
površje in ga predali ekipi nujne medicinske pomoči. Foto: Jamarska reševalna služba
Včeraj ponoči, ob 3.26, so poškodovanega jamarja prenesli na površje in ga predali ekipi nujne medicinske pomoči. Foto: Jamarska reševalna služba

ORLEK > “Ob 9.30 smo bili še skupaj, nato sta šla v jamo. Med spuščanjem se je odlomil kamen in Mauro Kraus je padel. Claudio Bratos ga je poskušal ujeti, tudi sam je padel in utrpel manjšo poškodbo rame,” je povedal Ludvik Husu, njun jamarski kolega. ki je jamo lani tudi odkril. 60-letni Mauro Kraus pa je jamo v celoti opremil. V soboto je na globini 80 metrov padel nekaj metrov nižje, na bok, in se poškodoval.

Claudio Bratos se je zato dvignil na površje in poklical na pomoč. S člani Jamarske reševalne službe sta na kraj nesreče prišla tudi zdravstveni tehnik Samo Milanič in zdravnik Rok Stopar, oba jamarska reševalca. Sprva so Krausa nameravali oskrbeti s protibolečinsko injekcijo, da bi lahko sodeloval pri reševanju iz jame, a je zdravnik ocenil, da bi to lahko poslabšalo zdravstveno stanje ponesrečenca in da je edini primeren način reševanje z nosili.

Razširili pet ožin

Ker pa je od vhoda v jamo do kraja nesreče več ožin, je bilo reševanje zahtevno in dolgotrajno. Zaradi ožin so na pomoč poklicali posebno ekipo jamarskih reševalcev, ki je z razstrelivom ožine razširila. Z delom je začela kmalu po 19. uri in pred polnočjo odstranila še zadnjo oviro. Postopoma so razširili pet ožin. Ko so razširili še peto ožino, so poškodovanega jamarja pripravili za transport na nosilih. Pred začetkom poti proti površju ga je zdravnik še zadnjič pregledal.

Večji del so ga lahko prenesli horizontalno, le zadnji, najtežji in najožji del so ga dvigovali vertikalno Na površje so ga prinesli ob 3.26 in ga predali ekipi nujne medicinske pomoči iz sežanskega zdravstvenega doma, ki ga je odpeljala v izolsko bolnišnico.

Walter Zakrajšek, vodja Jamarske reševalne službe, se je po naporni reševalni akciji zahvalil ekipi jamarskih reševalcev, gasilcem, ki so poskrbeli za razsvetljevanje ob vhodu v jamo, pripadnikom državne enote za NUS, ki je priskrbela eksploziv, in sežanski ekipi nujne medicinske pomoči. V akciji je sodelovalo 31 jamarskih reševalcev iz Postojne, Sežane, Ljubljane, Tolmina, Velenja in Kranja. 23 jih je bilo v jami.

Lepo so skrbeli zanj

Ko so poškodovanega Krausa reševalci prinesli iz jame, se jim je zahvalil in poudaril, da so zanj izredno lepo skrbeli, je povedal Zakrajšek. V jami so mu postavili bivak in ga ogrevali. Z njim sta bila zdravnik in medicinski tehnik, ki sta poskrbela za protibolečinsko terapijo, skratka, poskrbeli so, da mu je bilo med čakanjem na dvig iz jame čim bolj udobno in toplo, kot je v takih razmerah možno, je še dodal Zakrajšek. Potrdil je, da je šlo za zahtevno reševalno akcijo. “Čim je potrebno širjenje ožin, je tudi večja nevarnost, saj se lahko kaj pripeti,” je poudaril vodja jamarskih reševalcev. Za širjenje ožin skrbi posebej izurjena ekipa, reševalci, ki v njej sodelujejo, opravijo posebna usposabljanja in opravijo izpit, s katerim pridobijo licenco.

Pri širjenju ožin so uporabili izredno majhne količine eksploziva, le po nekaj gramov, je poudaril Zakrajšek. Ob tem se odkrušijo le majhne količine kamnov.

Poškodovanega Krausa je včeraj v bolnišnici že obiskal njegov jamarski tovariš Claudio Bratos. Kot smo neuradno izvedeli, Kraus nima zlomljenega kolka, kot so sprva predvidevali, temveč stegnenico. Včeraj naj bi ga že operirali. Če bo okrevanje šlo po načrtih, bi 60-letni Kraus čez dva meseca že lahko hodil, o novem spustu v jamo pa bo lahko razmišljal šele prihodnje leto.

V jame bo še šel

“Kolikor ga poznam, bo v jame zagotovo še šel,” je zatrdil Ludvik Husu. Tudi v to jamo? “Tudi. V Netopirjevi jami čakata na nadaljnje raziskave še vsaj dve brezni in nekaj stranskih odprtin,” pojasnjuje Husu. In zakaj je ta jama tako zanimiva? “Zelo lepa je, izredno lepe sige ima,” je odgovoril Husu.

A še pomembnejša je zaradi ostankov kosti, ki so jih jamarji našli v njej, saj po prvih ogledih arheobiologa dr. Boruta Toškana z Znanstveno raziskovalnega centra SAZU verjetno pripadajo ledenodobnemu risu. Kosti si je ogledal v petek, le dan pred nesrečo v jami, natančnejšo oceno bodo prinesli prihodnji dnevi in tedni.


Najbolj brano