“Če si buden, ne trati časa”

Izolan Igor Crnić, vodja Reševalne službe slovenske Istre, se pri svojem delu in v življenju nasploh drži načela “ravnaj z vsemi tako, kot si želiš, da bi ravnali s tabo”. Poklic reševalca je nadgradil z raziskovanjem in izobraževanjem v stroki, sodeloval je pri projektih, usmerjenih v razvoj enote in organizacije sistema nujne medicinske pomoči v slovenski Istri, pri pripravi nacionalne strategije in vzpostavitvi dispečerske službe zdravstva.

Igor Crnić je v Zdravstvenem domu Izola zaposlen 25 let. Loti se vsega, v čemer vidi izziv. “Sem vztrajen in radoveden, vsekakor pa perfekcionist. Ko neko delo spravim pod streho, se nikoli ne navdušujem nad opravljenim, ampak najprej poiščem napake, kaj bi lahko bilo bolje ali vsaj drugače,” prizna in doda: “Ena mojih pomembnejših vrednot je iskrenost. Če že ne morem biti iskren ali morda menim, da ni prav, da bi bil, sem raje tiho.”

Ob nenehnih kritikah zdravstva, ki se v zadnjem obdobju pojavljajo v medijih, zamenja program. “Vse skupaj me le še jezi in žalosti. Najbolj v celotni zgodbi trpijo kolegice in kolegi zdravniki, administratorji in vsi, ki delamo v zdravstvu. Pacient vsekakor mora dobiti ustrezno oskrbo, sistem pa mora biti ustrezno financiran in organiziran. Jezi me, ker se mi zdi, da je sistem dober, celo denar obstaja, problem je v interesnih skupinah in temu se je težko zoperstaviti,” razmišlja.

Vsi junijski kandidati

Kandidati za mesečno osebnost Primorske so bili v juniju še Nelida Nemec, umetnostna zgodovinarka, ki odpira Mušičev svet, Gvido Bratina, raziskovalec z Univerze v Novi Gorici, prejemnik Preglove nagrade, in Branko Lapajne, s katerim je najviše ležeča krajevna skupnost Vojsko postala mali čudež.

Pogovoru z zmagovalcem Igorjem Crnićem lahko prisluhnete tudi na Radiu Koper, danes ob 11. uri. Na Radiu Trst A bodo pogovor predvajali v ponedeljek ob 12. uri.

Izžrebali smo ...

Med tistimi, ki so glasovali za junijsko osebnost Primorske, smo izžrebali tri dobitnike nagrad Primorskih novic. Prejmejo jih Alenka Pavšič iz Idrije, Magda Batagelj iz Dobravelj in Cvetka Skok iz Kamenj.

Crnić sodeluje tudi pri strokovnih predavanjih in seminarjih, tečajih in usposabljanjih. “Ko delam z zdravstvenimi tehniki, medicinskimi sestrami, reševalci želim, da domov odnesejo sporočilo, da so le z znanjem pri svojem delu suvereni, da morajo biti nadvse etični in da gre z vsakim človekom ravnati tako, kot da gre za njihovo bližnjo osebo. Potem ni strahu, da ne bi naredili vse, kar je v njihovi moči,” je prepričan.

Sam je bil 19 let reševalec na terenu, zdaj je njegovo delo pretežno pisarniško. “Ko postane vse skupaj prenaporno, je tisti še en dopis, ki ga odlašam že nekaj dni, preprosto odveč, ker je treba znova in znova nekaj pojasnjevati. Takrat bi najraje oddelal izmeno na terenu in šel domov. A kmalu bi potreboval nek drug izziv. Težko bi rekel, da zares pogrešam teren. Če nekaj pogrešaš ali želiš, pomeni, da s tem, kar počneš, nisi zadovoljen. Če pokrijem kako izmeno, sem vesel spremembe, v veselje mi je, ko sem po uradni dolžnosti na terenu ob večjih dogodkih, toda trenutno je moj delokrog drugačen in mi nudi dovolj izzivov,” pravi.

Tudi sicer v življenju nima posebnih želja. “Ko sem bil majhen, sem hotel biti policist v civilu. To je ena redkih stvari, ki sem si jo želel doseči. Sem realist in ne zasledujem sanj. Mislim, da je vse odvisno od volje posameznika in energije, ki jo želi vložiti. Pred časom sem slišal - menda kitajski - rek: Kaj pomeni, če ponoči ne spiš? Preprosto, da si buden. Torej, če si buden, ne trati časa, bi dodal jaz.”

Trenutno si želi, da enota Reševalne službe slovenske Istre obstane, se poveča in dela kvalitetno ter da so ljudje, ki jo sestavljajo, zadovoljni. “Rad bi, da bi imela Slovenija dober zdravstveni sistem in kolikor bom lahko, bom pripomogel h kakovostnemu delu nujne medicinske pomoči v slovenski Istri. Karkoli mi bo zaupano, bom počel 101-odstotno, ker drugače ne znam,” zagotavlja Crnić. Še sreča, pristavi, da mu venomer ob strani stojijo žena in trije otroci, “saj se brez njihove podpore že doslej marsikaj ne bi zgodilo”.

Za njegovo delo so ga v Zbornici zdravstvene nege nagradili z najvišjim priznanjem, zlatim znakom.

---