Papir ne prinaša zmag

Krog kandidatov za naslov svetovnega prvaka se oži. O tem, kdo je presenetil in kdo razočaral, ter katera ekipa bi lahko šla do konca, smo se pogovarjali s Pavlom Pinnijem, trenerjem, ki je Gorico vodil v šampionskem obdobju 2003-2006.

RUSIJA > V Rusiji je ostalo še osem ekip in prav toliko tekem. Vzorec za napovedovanje razpleta po 56 odigranih dvobojih svetovnega prvenstva (SP) je torej dovolj reprezentativen, v kontekstu izločilnih dvobojev pa skoraj zanemarljiv.

“Moj favorit za naslov ostaja Brazilija, a tudi v Rusiji smo se prepričali, da papirnate napovedi ne prinašajo zmag. Odločilna so razmerja moči na igrišču, v prvi vrsti moštvena homogenost in telesno-taktična priprava. Tekmovalni ritem v sodobnem nogometu je silovit, zato se ne gre zanašati na posamične vložke. Videli smo, kako sta se odrezali Portugalska s Cristianom Ronaldom in Argentina z Lionelom Messijem. Sijajni posamezniki so lahko le češnja na torti, ne morejo pa sami dobiti tekme,” je povedal 68-letni Pavel Pinni, ki za osip papirnatih favoritov vidi različne razloge.

Pavel Pinni

nekdanji trener

“Žreb gor ali dol, za naslov je treba ugnati še tri tekmece. Prvo mesto pa je vse, kar šteje.”

Kdo vas je najbolj razočaral, Nemci, Argentinci ali Španci?

“Tako slabe Nemčije nisem videl že lep čas. Ekipa ni izžarevala prave energije. Pri Argentincih je vladala splošna zmeda, ki se je odražala tudi na izboru igralcev za posamezne tekme. Zdi se mi tudi, da vse preveč podlegajo čustvom, kar v turnirskem sistemu ni dobro. Morda je napočil čas tudi za kakšno osvežitev v reprezentanci. Pri Špancih je slabšemu izidu gotovo botrovalo več dejavnikov. Tudi menjava selektorja pred začetkom SP ni bila najbolj smotrna. Težko je vskočiti na reprezentančno klop in v tako kratkem času izmeriti utrip med igralci ter oceniti moštvena razmerja. Prepričale me niso niti nekatere poteze na tekmi osmine finala z Rusijo, ki pa ji je treba priznati njene zasluge.”

So z uvrstitvijo v četrtfinale bolj presenetili gostitelji ali Švedi?

“Rusom je malokdo pripisoval možnosti za odmevnejši dosežek. Odštevanje do SP je bilo vse prej kot spodbudno, a očitno so stopnjevali formo, kot je treba. Selektor je taktično dobro postavil zadeve. Domače igrišče resda prinaša dodatno odgovornost, a tudi moč. Izločitev Španije je gostiteljem gotovo vlila novo samozavest, zmage pa so najboljši energijski napitek. Švedi delujejo homogeno in kompaktno, skratka kot ekipa, v kateri so vloge natančno razdeljene. Pomembna pa se mi zdi še ena postavka, skandinavska miselnost, s katero obvladujejo čustva po zmagah in porazih. Tudi na tekmi pridno sledijo svojemu načrtu in se ne pustijo motiti zunanjim vplivom.”

Torej lahko Švedi in Rusi v sobotnih četrtfinalih prekrižajo načrte Hrvatom in Angležem?

“ Vse je še odprto. Hrvati imajo močnejše posameznike kot Rusi, v skupinskem delu so bili prepričljivi, v osmini finala z Danci precej manj. Sosedje so po daljšem času dobili izločilni dvoboj na velikem tekmovanju, zmaga v osmini finala pa jim bo gotovo dala krila. Podobno velja za Angleže, ki so prelomili urok enajstmetrovk. Za nogometaše, ki še nimajo toliko reprezentančnih izkušenj, lahko takšen razplet prinese precej blagodejnih učinkov. Nasploh je angleška podoba na igrišču po daljšem času igriva in prepričljiva. Za povrh pa kot moštvo delujejo kompaktno.”

Kdo pa bi lahko bila polfinalista iz težjega dela žreba?

“Zahtevnost je subjektivna. Žreb gor ali dol, za naslov je treba ugnati še tri tekmece. Prvo mesto pa je vse, kar šteje. Brazilija se mi ekipno zdi najmočnejša, a to še ničesar ne pomeni. Že razplet četrtfinala je povsem nepredvidljiv, tako kot Belgija. Tudi Francozi so zelo močni, v četrtfinalu jih vidim v vlogi rahlega favorita proti Urugvajcem, še posebej, če ne bo mogel igrati Edinson Cavani. Na drugi strani Kylian Mbappe kaže svoj res velik potencial.”

Ko smo že pri posameznikih, kakšen vtis je na vas naredil Neymar?

“Ni še pravi. Poškodba in nekajmesečni počitek sta gotovo pustila posledice. Sposoben je precej boljših iger.”

Kako pa bi ocenili predstave v Rusiji, kjer se je le ena tekma doslej končala z izidom 0:0?

“Ekipe v splošnem težijo k napadalnejši igri oziroma skušajo sodelovati s čim več nogometaši v zaključnih akcijah. Seveda si pri tem prizadevajo ohranjati kompaktnost. Opazil sem, da je bilo precej zadetkov doseženih po nesrečnih ali nespretnih odbitkih. Enajstmetrovke, ki so že trikrat odločile zmagovalca v izločilnih dvobojih, pa prinašajo dodatno tekmovalno napetost. Občutijo jo zlasti izvajalci najstrožjih kazni, po 120 minutah igre pa tudi niso več sveži kot na začetku tekme. Vratarji, ki se temeljito pripravijo na enajstmetrovke, so vsekakor v psihološki prednosti.”

Kakšen vpliv pa ima VAR oziroma video tehnologija?

“Ob hitrem razvoju igre je vsekakor v pomoč sodnikom. Več očes, več vidi, želel bi si le, da bi kar se da skrajšali čas odločitve po ogledu posnetka.”

---