Najbolj problematično ostaja morje

Natanko pred enim letom je predsednik arbitražnega sodišča v Haagu Gilbert Guillaume dve uri pojasnjeval odločitve arbitrov o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško ter posameznih spornih točkah od severovzhoda proti jugozahodu. Meja v Piranskem zalivu in stik Slovenije z odprtim morjem sta prišla na vrsto na koncu. Kako je po enem letu?

Leto po arbitražni razsodbi ostaja najbolj problematičen Piranski 
zaliv. Foto: Zdravko Primožič/FPA
Leto po arbitražni razsodbi ostaja najbolj problematičen Piranski zaliv. Foto: Zdravko Primožič/FPA

SLOVENIJA > Največ težav je še vedno v Piranskem zalivu, sicer pa državi še vedno ostajata vsaka na svojem bregu. Hrvaška ne popušča in vztraja, da je iz arbitražnega postopka izstopila, arbitražne sodbe ne priznava, pripravljena pa je na dvostranske dogovore. Slovenija je v zadnjem letu sicer povlekla vrsto potez, ki so sledile arbitražni odločitvi, zaradi nespoštovanja sodbe pa je že pred meseci napovedala tožbo proti Hrvaški pred Sodiščem EU. Evropska komisija se ni odločila, da bi postopek sprožila sama. Odhajajoča vlada je vroč kostanj nazadnje preložila v roke naslednice.

Hrvaška vztraja pri svojem

Za implementacijo razsodbe sta imeli državi pol leta časa, Hrvaška pa ni pokazala prav nobene pripravljenosti, da bi se vključila v to. Slovenija je sprejela paket implementacijske zakonodaje in 30. decembra lani začela v praksi izvajati razsodbo. Na morju so se takoj začele pojavljati težave, ki tudi prej niso bile prav redke.

Kaj smo dobili in kaj izgubili?

Po odločitvi arbitražnega sodišča je Slovenija dobila: več kot tri četrtine Piranskega zaliva, stik (junction) z mednarodnimi vodami, Tomšičeve parcele na vzhodnem pobočju Snežnika, vas Drage v Beli krajini, zaselek Mirišče in del zaselka Brezovec pri Hotizi. Hrvaški pa je pripadlo: manj kot četrtina Piranskega zaliva, zaselki Škodelin, Bužini in Mlini-Škrilje na levem bregu Dragonje vključno s hišo Joška Jorasa, vojašnica na Trdinovem vrhu, del spornih zemljišč in del vasi Brezovec na levem bregu Mure.

Slovenska policija je lani evidentirala 1134 nedovoljenih vplutij skupno 1670 hrvaških plovil, od katerih je bilo 963 ribiških. Po implementaciji arbitražne sodbe, od začetka leta do 7. junija letos, so obravnavali 253 nedovoljenih prečkanj na morju, v katerih je bilo udeleženih 431 hrvaških plovil, 198 od teh ribiških.

Natančno število izdanih plačilnih nalogov hrvaškim ribičem ni znano, so se pa na vse pritožili, pritožbeni postopki pa še niso končani. Do 8. junija je 16 glob hrvaškim ribičem izdal tudi ribiški inšpektorat.

Je pa Hrvaška, v skladu z nepriznavanjem arbitražne razsodbe, kaznovala slovenske ribiče, ki so prečkali sredinsko črto v Piranskem zalivu. Do 6. junija so slovenski ribiči prejeli 110 kazni, 70 s strani hrvaške policije, 40 pa s strani hrvaške uprave za ribištvo. Skupno je kazni za približno milijon hrvaških kun oziroma približno 133.000 evrov, pritožbeni postopki tudi v teh primerih še niso končani.

Vloge rešujejo hitro

Za slovenske državljane ali pravne osebe, ki so po odločitvi arbitražnega sodišča dokončno ostali na hrvaškem ozemlju, je Slovenija sprejela interventni zakon in jim tako omogočila ohranitev pravic in obveznosti, ki so jih imeli na dan razglasitve razsodbe. Z izplačili si lahko prizadeti kupijo nepremičnino v Sloveniji in ohranijo staro, za preselitev pa imajo tri leta časa.

Do 11. junija je ministrstvo za javno upravo prejelo 32 vlog, ki se nanašajo na 84 oseb. Z območja upravne enote Piran je 20 vlog, po šest pa z območij upravnih enot Ljutomer in Metlika. Ministrstvo je izdalo 22 odločb, od katerih je 18 pravnomočnih. Doslej je država izplačala nekaj manj kot 1,5 milijona evrov, izplačila za štiri vloge naj bi na račune prosilcev romala v teh dneh. Pri nekaterih vlogah še preverjajo, ali prosilci izpolnjujejo vse pogoje. Če bodo ugodili vsem prosilcem, bo skupen znesek izplačil znašal 2,378.250 evrov.

Do zdaj pa piranski občinski svet ni črtal štirih zaselkov na levem bregu Dragonje - Bužinov, Mlinov, Škodelina in Škril - iz občinskega statuta. Odločitev so na majski seji preložili, nato pa so se zaradi nekaterih dvomov odločili, da bodo počakali na ustanovitev nove vlade. Iz ust vladnih predstavnikov želijo namreč slišati, kakšne bodo dejanske posledice, ki jih bo črtanje iz statuta prineslo prebivalcem teh zaselkov, ki so po odločitvi arbitražnega sodišča sicer pripadli Hrvaški.


Najbolj brano