V tej vojni je zmagalo naše srce
Pri spomeniku “dnevu prej” ob križišču v Divači, kjer je 26. junija 1991 padel prvi strel v vojni za Slovenijo, je kljub hladnemu in deževnemu vremenu množica Primorcev počastila spomin na dan, ki je v slovenski javnosti in uradni zgodovini še vedno zamolčan.
Kljub izredno slabemu vremenu se je dopoldne ob spomeniku Dan
prej v Divači zbrala množica domoljubov. Foto: Marica Uršič Zupan
DIVAČA
> A drobec upanja, da bo dan prej slej ko prej morda vendarle prepoznan, se je pokazal prav na letošnji državni proslavi v Ljubljani, je uvodoma spomnil slavnostni govornik, podpredsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo Danijel Božič: “V kratkem zgodovinskem pregledu so rekli: '25. junija je bila razglašena samostojnost Slovenije in naslednji dan je začela vojna.' To je bilo včeraj v Ljubljani. Se pravi, da so v Ljubljani spustili skozi to, kar je pripravila primorska ekipa pod vodstvom Katje Pegan. In kar je res.”
Zakaj laži?
Dokazov za to resnico je veliko, tudi žive priče so še med nami, je poudaril Božič in ob tem izpostavil Vojka Otoničarja, predsednika društva Sever za Notranjsko, ki je kot komandir v Pivki spremljal odhod tankov 26. junija ob 11.10. “Vemo, da so ti tanki spadali pod poveljstvo generalmajorja Jovana Pavlova, poveljnika ljubljanskega korpusa. Ampak to ne zdrži, žive priče, dejstva, posnetki, ne zdržijo, še vedno trdijo, da je prvi, ki je poslal tanke nad Slovenijo, general podpolkovnik Marjan Čad. To je laž. Njegovi tanki so šli iz Bistrice ob 13. uri (prva skupina) in ob 13.10 druga skupina. Komu to koristi? Zakaj je treba lagati in govoriti nesmisle, da se je vojna začela, ko so šli lahki oklepniki iz Hrvaške proti Metliki? Vojna se je začela, ko nas je JNA napadla; napadla nas je, ko je krenila v boj iz kasarn v Sloveniji.”
Danijel Božič “Vojna se je začela, ko nas je JNA napadla; napadla nas je, ko je krenila v boj iz kasarn v Sloveniji.”
Božič je spomnil še na neprecenljivo vlogo miličnikov in drugih služb, saj je imela Teritorialna obramba prepoved uporabe orožja skoraj do 15. ure 27. junija. Tako je prav v divaškem križišču med 14. in 15. uro stal miličnik Vili Sluga, tam sta se postavila pred oklepnike dva civilista - vse zato, ker se politika ni znala dogovoriti za miren razhod iz skupne države, je še dejal Božič.
Boj za pravico, ki jo Slovenci priznavamo vsem
Divaška županja Alenka Štrucl Dovgan pa je v nagovoru izpostavila pomen osamosvojitvene vojne kot pogumnega dejanja slovenskega naroda, iz katerega lahko črpamo ponos in moč za vse izzive sedanjosti in prihodnosti: “V tej vojni je zmagalo naše veliko, slovensko, pošteno srce, ne orožje. To tudi ni bila vojna sovraštva, ni bila vojna zoper drug narod, drugo kulturo ali vero, zoper druge civilizacije. Bila je vojna za zavarovanje naše pravice do samoodločbe, za zavarovanje pravice, ki jo Slovenci vselej priznavamo tudi drugim narodom. Nismo uveljavljali naše pravice na škodo nikogar drugega,” je dejala in nato še poudarila: “Če Slovenci ne znamo biti ponosni na osamosvojitev kot prelomen trenutek v naši zgodovini, morda najbolj slaven med vsemi, na kaj naj bodo ponosni naši otroci, na kaj? Kaj naj bo hrbtenica njihovega ponosa?”
Alenka Štrucl Dovgan “Če Slovenci ne znamo biti ponosni na osamosvojitev kot prelomni trenutek v naši zgodovini, morda najbolj slaven med vsemi, na kaj naj bodo ponosni naši otroci, na kaj?”
Slovesnosti, ki so jo skupaj pripravili območno Združenje veteranov vojne za Slovenijo Krasa in Brkinov, policijsko veteransko društvo Sever za Primorsko in Notranjsko, območno Združenje slovenskih častnikov Sežana ter občine Divača, Hrpelje-Kozina, Komen in Sežana, so se udeležili vsi vidni predstavniki občin in vseh osamosvojitvenih združenj. Nekaj najpogumnejših in najvztrajnejših se je po koncu proslave, ko so skupaj z Mešanim pevskim zborom Divača zapeli Vstajenje Primorske, odpravilo tudi na tradicionalni pohod na Kokoš.