Vse se da, če si res želiš

Še veste, da obstajajo sredozemske igre? Neke vrste olimpijskih iger sredozemskih držav na treh celinah, ki iz ciklusa v ciklus izgubljajo smisel in pozornost. Organizacijske in finančne težave so poskrbele celo za preložitev tekmovanja za leto dni ali pa celo zamenjavo prireditelja, ko je Grčija zaradi finančne krize omagala oziroma je zakonsko onemogočila kandidature za velika mednarodna tekmovanja do leta 2021.

Da so prav te dni v polnem zagonu igre v španski Tarragoni, bi težko vedel redkokateri naključni sprehajalec, ki bi ga na ulici o tem vprašali. Če bi pa v teh dneh spraševali kaj o naboru Luke Dončića v ligi NBA in o svetovnem nogometnem prvenstvu, bi najbrž dobili množico odgovorov. Nogomet in čudežni košarkarski deček sta pač dominantni temi tega prazničnega prehoda v šolske počitnice in dopustniško obdobje.

Evropski prvaki so septembra lani, podobno kot že kdaj prej nogometaši, združili vso nacijo, skoraj tako kot v tistih prelomnih časih leta 1991.

Nogometni “mundial” je še v ogrevalni fazi, čeprav ni manjkalo nekaj zelo dobrih tekem, spoznali smo, da VAR, video pomoči sodnikom pri presojanju kočljivih dogodkov na nogometnem igrišču, ne uporabljajo vedno oziroma ga ne upoštevajo. Še najbolj odmeva neuporaba tehnologije na kočljivi tekmi med Švico in Srbijo, po kateri se je govorilo o vsem, le o nogometu ne. Naj si še tako želimo drugače, a šport ne more brez politike in niti politika brez športa ne. Konec koncev politika postavlja ali odpravlja ovire za njegov razvoj. Ob dnevu državnosti so odlikovanja iz rok predsednika republike Boruta Pahorja prejeli zlati košarkarji, evropski prvaki, ki so septembra lani, podobno kot že kdaj prej nogometaši, združili vso nacijo skoraj tako kot v tistih prelomnih časih leta 1991, ko se je gradila neodvisna Slovenija.

Šport je v zadnjih letih postal še edini pravi združevalni element, ko se ljudje še enačijo z državo, ko množično vihrajo trobojnice, ki jih med prazniki vse manj izobešamo. Če bi se športniki zgledovali po politiki, bi sicer tenko piskali. Čeprav: tudi med športniki smo poslušali žalostinke, izgovore in pomanjkanje samozavesti. A se je sčasoma položaj popolnoma spremenil. Imamo nekaj izjemnih posameznikov, kot so Luka Dončić, Jan Oblak, Anže Kopitar ... Zanje in za druge velja, da so zgodaj ugotovili, da se vse da, le delati je treba in verjeti vase.


Preberite še


Najbolj brano