Za delanje vlade potrebujejo čas

Še preuranjeno je napovedati, ali pomeni izvolitev Mateja Tonina za predsednika državnega zbora tudi nastanek vladne koalicije v podobni sestavi. Tudi zato, ker ga je podprla široka paleta raznorodnih strank (skoraj) vseh ideoloških usmeritev. V tej točki so politiki javnosti podarili lepo darilo ob skorajšnjem dnevu državnosti, saj so vendarle našli učinkovito skupno rešitev. Ta je trenutno zgolj začasna, a v politiki od začasnosti do stalnosti ni dolgega koraka. Če bo tako tudi pri sestavljanju vlade, jim bo lahko Slovenija hvaležna.

Hkrati je to imenovanje izvrstna taktična poteza sredinskega trojčka, ki je s tem še nekoliko razrahljal vezi med SDS in NSi ter Toninovo stranko nekoliko približal sredini. Trenutno Marjan Šarec vodi igro, Janez Janša pa lahko le odgovarja na njegove poteze in skrito pred očmi javnosti snuje taktiko za prevzem mandatarstva. Stolčku vodje vlade ni nič bliže kot 4. junija, ko so bili znani rezultati volitev. A mu je kljub temu lahko v uteho, da se pravi pogovori o vladi še niso začeli. Ne preostane mu drugega kot čakanje.

Trenutno Marjan Šarec vodi igro, Janez Janša pa lahko le odgovarja na njegove poteze.

Janša ima celo prav, ko pogreša koalicijski program, o katerem bi se morali tisti, ki želijo vladati, pogovarjati. Program bi moral biti bistveno bolj konkreten, kot je bil predvolilni program Liste Marjana Šarca. V nasprotnem nas spet čaka podobno tavanje v megli kot s Cerarjevo vlado, ki je zgolj gasila zadeve tam, kjer je zagorelo, ni pa imela jasne ideje, kaj pravzaprav hoče z zdravstvom, varnostnimi silami, arbitražno razsodbo, plačnim sistemom v javnem sektorju ... Država potrebuje nekaj sistemskih reform, ki nimajo ideološkega predznaka, vprašanje pa je, kolikšna je sploh politična volja za korenite spremembe.

Zato pot do trinajste slovenske vlade ni lahka. Izvolitev Tonina nakazuje možno vladno koalicijo, delnice desnosredinske vlade pod vodstvom SDS pa izgubljajo vrednost, saj je levosredinski blok še vedno dokaj enoten v zavračanju sodelovanja z SDS. Vmes se je skoraj neopazno med zaželene vladne partnerje prebil celo Desus, pred katerim so svarili tako z leve kot z desne. Toda usklajevanje programskih in kadrovskih zahtev kar šestih strank bo zahtevalo precej časa. Celo toliko, da bodo letošnje parlamentarne počitnice nekoliko krajše kot v prejšnjih letih.

---

---