Če ne vidijo, pa čutijo podobe

Kdo pravi, da slepi ne morejo slikati. Če ne vidijo, pa občutijo podobe narave. Ustvarjati na Kaninu, na nadmorski višini 2200 metrov, pa je sploh posebno doživetje, kar lahko potrdijo udeleženci letošnjega slikarskega tabora, ki ga je minuli teden v Trenti in na Kaninu pripravilo Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih (MDSS) Nova Gorica.

Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih (MDSS) Nova Gorica je med 14. in 16. junijem pripravilo že enajsti slikarski tabor. Doslej so člani društva ustvarjali že na Mostu na Soči, v Bovcu, na Vojskem, v Izoli in še kje, letos pa se je Milanu Štulcu, predsedniku Lions kluba Soča Kobarid, ki vsa leta skupaj z Javnim skladom za kulturne dejavnosti (JSKD) Tolmin finančno pomaga pri organizaciji tovrstnih taborov, porodila zamisel, da bi udeleženci tokrat ustvarjali v Trenti, v objemu gora, za en dan pa skočili še na naše edino visokogorsko smučišče, na Kanin. “Mislim, da slepi in slabovidni nikjer v Evropi še niso ustvarjali na nadmorski višini kar 2200 metrov,” ocenjuje Štulc. V MDSS Nova Gorica so bili nad idejo navdušeni, k projektu pa je pristopilo tudi podjetje Sončni Kanin, ki je krilo stroške prevoza z gondolsko žičnico in malice v restavraciji Prestreljenik na Kaninu.

Ustvarjali so na 2200 metrih

Če se je Trenta - udeleženci so bili nastanjeni v počitniškem domu Zveze prijateljev mladine Triglavska roža - s svojo neokrnjeno naravo izkazala za več kot pravo odločitev, je bil obisk Kanina svojevrstno doživetje. “Že vožnja z gondolsko žičnico je bila za naše člane nekaj posebnega, kaj šele slikanje na Kaninu. Ker je precej pihalo, smo bili primorani ustvarjati v restavraciji Prestreljenik, a že občutek, da si tako visoko, je naši delavnici dodal prav poseben čar,” pravi Igor Miljavec, predsednik MDSS Nova Gorica in pooblaščenec Lions klubov Slovenije za pomoč slepim in slabovidnim.

Nastala slikarska dela, ki so jih slepi in slabovidni ustvarjali ob pomoči asistentov, bodo vse do 15. julija na ogled (in tudi naprodaj) v baru Kaninske legende na spodnji postaji gondolske žičnice.

Letošnjo delavnico z naslovom Občutim podobe narave, ki se je je udeležilo devet slepih in slabovidnih s Severne Primorske, sta vodila diplomirana slikarka Stanka Golob in akademski slikar Aleksander Peca. Slednji je prevzel mentorstvo nad slabovidnimi udeleženci, ki so ustvarjali z akrilnimi barvami, petim slepim članom ekipe pa je Golobova približala slikanje s peskom različnih dimenzij in drugimi tipnimi materiali - tekstilom, koščki lesa, kamenčki, vrvicami in ostalimi naravnimi materiali, katerih prednost je, da jih lahko otipaš. “Ustvarjanje z barvami je primerno zgolj za slabovidne, ki resda ne vidijo vseh podrobnosti, a vseeno lahko slikajo na platno. Slepi pa morajo otipati materiale, da jih lahko nanašajo na podlago; sploh tisti, ki so slepi že od rojstva in nimajo vidne izkušnje,” pojasnjuje Stanka Golob, ki je tehniko slikanja s peskom na teh delavnicah vpeljala pred petimi leti. Kot nam je zaupala, jo je prijetno presenetilo, da znajo slepi tako dobro razporediti prostor na sliki. “Resnično imajo občutek za to. Ne pravijo zaman, da ko umanjka en čut, v tem primeru vid, se toliko bolj izostrijo ostali.”

Enakopravni člani družbe

Kot pravi Golobova, je mentorstvo na takšnih delavnicah poseben izziv, saj se je treba vživeti v vlogo svojih slušateljev in jim na pravi način pojasniti stvari. “Kako, denimo, slepemu človeku razložiti, kaj je to globinski vid,” je dala le en primer. Sicer pa ji je sodelovanje s slepimi in slabovidnimi nadvse zanimiva izkušnja, pravi, saj na teh delavnicah dobi vpogled v to, kako slepi in slabovidni doživljajo svet.

“Slepota ni tabu. Tudi slepi in slabovidni smo lahko povsem enakopravni člani družbe,” je prepričan Igor Miljavec, po rodu iz Grgarja, sicer pa živi v Idriji. “Žal pa se mnogi, ki imajo težave z vidom, še vedno zapirajo med štiri stene in se sami izločijo. Hudo je, ko človek izgubi vid, a mi smo tu, da mu pomagamo. Naše društvo, ki bo oktobra praznovalo 70 let delovanja, edino v Sloveniji izvaja rehabilitacijo v domačem okolju, za kar dobimo finančno podporo pristojnega ministrstva,” pojasnjuje Miljavec, ki je zadovoljen z odnosom države in družbe nasploh do slepih in slabovidnih. “Slepi dosegajo najvišjo izobrazbo med invalidi, Severna Primorska se ponaša z največjo zaposljivostjo invalidov v Sloveniji, mesta imajo urejeno infrastrukturo za invalide ... Veliko na tem področju naredimo tudi sami, sploh s takšnimi akcijami, kot je poletni slikarski tabor v Trenti, spodbudimo naše člane, da so ustvarjalni,” še zaključi Miljavec.

---