Velike selitve in veliki zastoji
Komentarji
22. 06. 2018, 05.55
, posodobljeno: 03. 08. 2018, 07.26
Marsikdo je že med tednom napolnil kovčke in se danes (ali jutri) v prvem počitniškem valu odpravlja na oddih. Krajši ali daljši, skupni imenovalec velikih selitev pa bodo vse poletje tudi veliki zastoji na avtocestah. Vsaj na primorski avtocesti in na vipavski hitri cesti, ki je sicer nekoliko manj obremenjena s turističnim prometom.
Analize kažejo, da je poleti najslabši čas za pot proti morju v petkovih popoldanskih urah in v soboto skoraj do poznega popoldneva, v nasprotno smer pa v nedeljo popoldne. Kar je logično, saj želi večina ljudi izkoristiti ves razpoložljivi prosti čas za bivanje na lepšem. Kljub zavedanju, da bodo obtičali v dolgih kolonah, ki se po polžje premikajo naprej in večkrat tudi obstanejo, se vozniki (tudi pod pritiskom želja družinskih članov, prijateljev ...) odločajo za potovanje prav v prometno najbolj obremenjenem času. Vsak najmanjši trk, ki se zgodi na poti, čas potovanja še občutno podaljša.
Ali bo Darsu uspelo prepričati voznike, da je premajhna razdalja enako pomemben dejavnik tveganja kot pitje alkohola?
O tem, da kolikor toliko normalen pretok prometa tudi letos dodatno ovirajo dela pri viaduktu Ravbarkomanda in na hitri cesti med Vipavo in Selom, ne bi izgubljali besed. Slovenski vozniki smo se na to v zadnjih letih že navadili in verjetno tudi stalni obiskovalci iz tujine. Večja eksotika je to za tiste, ki v našo državo pridejo prvič in se na cilju znajdejo nekaj ur kasneje, kot bi se sicer. Na srečo je vozil, ki ne premorejo klimatskih naprav, na cestah vse manj, kar vsaj nekoliko omili slabo voljo in tudi slabo počutje.
Je pa folklora, da se vozniki, pa čeprav vedo, da ne bodo prišli prav nikamor hitreje, v največji gneči trudijo s prehitevanjem in z “lepljenjem” na zadek vozila, ki pelje pred njimi. Prav prekratka varnostna razdalja je najpogostejši vzrok nesreč na avtocestah. Posledice so včasih blage, pogosto pa tudi usodne, saj so hitrosti praviloma velike. Ali bo Darsu s kampanjo o varnostni razdalji uspelo prepričati voznike, da je premajhna razdalja enako pomemben dejavnik tveganja kot pitje alkohola, bo pokazal čas.
Varnostna razdalja je kot obveza voznikov zapisana v zakonu o pravilih cestnega prometa, kar pa voznikom še ni prišlo v kri. K dvigu vozniške kulture pa bi verjetno vsaj delno prispevale tudi bolj urejene (avto)ceste brez nenehnih ovir in del v času turistične sezone.