Človečnost na preizkušnji

Svetovni dan beguncev, ki smo ga obeležili včeraj, se dogaja v letu, prepolnem podob utrujenih in pretresenih ubežnikov. Poleg beguncev z Bližnjega vzhoda ga zadnje dneve najbolj zaznamujejo podobe mehiških otrok, ki so jih ameriške oblasti ločile od staršev. Na preizkusih človečnosti pa mnogo posameznikom in organizacij ne pogrne, pač pa se izkažejo kot ljudje. Med njimi so tudi tisti, ki so se zbrali v koprski Taverni.

V Društvu za kulturo inkluzije  so se povezale tako Slovenke kot 
Bosanke. Foto: Alenka Penjak
V Društvu za kulturo inkluzije so se povezale tako Slovenke kot Bosanke. Foto: Alenka Penjak

KOPER > V Taverni so se zbrali tisti, ki tako in drugače pomagajo beguncem, denimo OŠ Koper, kjer imajo več kot 50 odstotkov otrok priseljencev in so tudi nosilci projekta Izzivi medkulturnega sobivanja.

“Poleg učenja slovenskega jezika, sodelovanja strokovnih delavcev na šolah, aktivnega sodelovanja staršev in vključevanja v aktivnosti, ki se dogajajo v lokalnem okolju, v Istri potrebujemo še več medsebojnega povezovanja,” pojasnjuje Nika Rudež, multiplikatorka v programu Soočanje z izzivi medkulturnega sobivanja. Pred kratkim so izpeljali učenje slovenščine za starše; udeležilo se ga je 23 odraslih.

Borut Jerman

Primorsko svetovalno središče

“Pravijo, da je bila Istra že od nekdaj na prepihu različnih kultur, vendar imam občutek, da se je prehladila. Smo daleč od tega, da bi bili odprti. In s temi ograjami na meji smo samo še bolj zaprti.”

Zavod Hippocampus in njegova ustanoviteljica Tamara Lah ob številnih aktivnostih svoj čas namenjata tudi beguncem. “Moja 'družina', begunci s Kosova, že pet let čakajo na dodelitev statusa begunca. V azilnem domu jim je grozilo, da bodo postali podobni truplom, saj so premalo vključeni v delovno družbo,” o družini, ki se ji posveča in išče možnosti za njeno integracijo, pripoveduje Tamara Lah.

Z izobraževanjem na temo beguncev se ukvarja tudi Društvo Humanitas, ki je na težave beguncev nazorno opozorilo z interaktivno izkustveno gledališko igro Si upate kreniti na to pot?, v kateri udeleženci doživljajo njihovo pot. “Na hujskaško politiko, ki je nastrojena zoper begunce, se odzivamo na različne načine, zlasti z informiranjem in osveščanjem,” nam je povedala sodelavka društva Darja Cupin.

2800 ljudi je letos utonilo v Sredozemskem morju.

Tudi z multikulturnostjo in mejami se že vrsto let ukvarja Znanstveno raziskovalno središče Koper, katerega sodelavci so napisali številne članke, publikacije in knjige, ki jih je v Taverni mimoidočim predstavila Vesna Mikolič.

Povsem na sveže pa je med migrante skočilo Društvo za kulturo inkluzije, kjer jih zanima integracija ekonomskih migrantov zahodnega Balkana v Sloveniji. “V Slovenijo sem prišla kot prostovoljka, a sem pri svojih željah naletela na podporo, za kar sem izjemno hvaležna. Ljudje se moramo čim več pogovarjati o begunski problematiki, se medsebojno spoznavati in tako tudi razbijati predsodke,” je svojo vizijo orisala Adna Husagić.

V Taverni se je predstavilo še Primorsko svetovalno središče (PRIMSS), ki ponuja tudi brezplačno pravno in psihosocialno svetovanje, sodelovalo je še Kulturno izobraževalno društvo Pina, od koder pa smo slišali naslednjo misel: “Pravijo, da je bila Istra že od nekdaj na prepihu različnih kultur, vendar imam občutek, da se je prehladila. Smo daleč od tega, da bi bili odprti. In s temi ograjami na meji smo samo še bolj zaprti,” je svoje občutke strnil Borut Jerman.


Najbolj brano