Po Erjavcu Erjavec

Karl Erjavec ostaja predsednik stranke Desus. Podprla ga je prepričljiva večina članov sveta stranke in s to popotnico se predsednik že pripravlja na sodelovanja v levosredinski vladi. Koalicija, ki se sestavlja okrog Marjana Šarca, mora prve obrise dobiti do petka, ko se bo na ustanovi seji sestal državni zbor. Na prvi seji bodo potekale volitve predsednika DZ.



Včerajšnji nastop Karla Erjavca ne čelu Desusa ni bil njegov 
poslednji, saj ostaja predsednik stranke. Foto: Tamino Petelinsek
Včerajšnji nastop Karla Erjavca ne čelu Desusa ni bil njegov poslednji, saj ostaja predsednik stranke. Foto: Tamino Petelinsek

LJUBLJANA > “S tako popotnico lahko še naprej uspešno in učinkovito vodim Desus,” se je na izide glasovanja odzval Karl Erjavec. Na javnem glasovanju ga je podprlo 44 članov sveta stranke, 14 pa jih je bilo proti. Erjavec je prepričan, da bi dobil zaupnico tudi, če bi bilo glasovanje tajno.

Erjavec: edina opcija je levosredinska vlada

Prvi izziv, ki stranko čaka zdaj, je dogovor o sestavi levosredinske vlade, katere člani bi morali biti po Erjavčevem mnenju tudi predsedniki strank. “V stranki Desus ves čas podpiramo levosredinsko vlado. Imel sem tudi že pogovor z gospodom Šarcem in povedal sem, da je Desus pripravljen iti v levosredinsko vlado. Seveda bodo ta pogajanja naporna, ker bo več strank kot doslej,” zahtevno usklajevanje pričakuje Erjavec in vztraja, da se stranka, ki jo vodi, ne bo pogovarjala za vstop v desnosredinsko vlado.

Pred včerajšnjim odločanjem o usodi Erjavca so se pojavljale špekulacije prav o tem, da bi se, če bi svet stranke sprejel njegov odstop, odprla vrata na desno. Predvolilna koalicija z Jankovićem naj bi namreč bila predvsem Erjavčeva ideja, zato bi drugi od nje lahko tudi odstopili.

Vodenje stranke bi v primeru Erjavčeve razrešitve prevzel podpredsednik Tomaž Gantar. Ta je po včerajšnjem razpletu povedal, da je vesel dokaj enotnega mnenja glede ponujenega odstopa predsednika. Zase pa pravi: “Imam svojo pot, ki se mi na srečo ne bo spreminjala. Bil sem samo pripravljen v primeru odstopa prevzeti stranko do kongresa, ni pa bila moja želja postati predsednik.” Kot je znano, bo Gantar na lokalnih volitvah kandidiral za župana Pirana. O Erjavčevi usodi ni glasoval. Priznava, da tudi pri njem obstajajo pomisleki, a če bi bil Erjavčev umik ovira za vstop v levo vlado, potem je Gantar zadovoljen, da Erjavec ostaja predsednik Desusa, “ker mislim, da je vlado potrebno oblikovati.”

Ustanovna seja državnega zbora bo prihodnji petek

Predsednik republike Borut Pahor je včeraj podpisal ukaz o sklicu ustanovne seje državnega zbora. Seja bo v petek ob 11. uri, so sporočili iz predsednikovega urada. Ko se bodo v državnem zboru oblikovale poslanske skupine, bo Pahor predvidoma konec junija ali v začetku julija opravil pogovore z vodji, da bi preveril, koga si želijo za mandatarja. Pahor ponavlja, da namerava mandat za sestavo vlado prvemu podeliti relativnemu zmagovalcu volitev Janezu Janši, če se bo do takrat izoblikovala kaka druga koalicija, ki bi izkazovala potrebno večino, pa Janša mandata ne bo sprejel.

Poslanci bodo na ustanovni seji izmed sebe že izvolili predsednika državnega zbora. To bo prvi pokazatelj, kako močni so pogovori o oblikovanju levosredinske koalicije. Volitve predsednika državnega zbora so namreč tajne, za izvolitev pa je potrebna večina glasov vseh poslancev.

Trenutno se v igri za novega predsednika največkrat omenja ime predsednika stranke SMC in premierja v odhodu Mira Cerarja. Dilema, na katero je včeraj opozoril Erjavec, je, da naj bi to mesto po nenapisanem pravilu pripadalo drugo uvrščeni stranki levosredinske koalicije, to pa ni SMC, ampak SD, ki ima sicer enako število mandatov, vendar nekaj manj glasov volilcev.

LMŠ, SMC in SAB snujejo sredinski blok

Manjše stranke, ki računajo na svoj prostor v Šarčevi koaliciji, se v izbiro predsednika DZ ne nameravajo vpletati, sta včeraj zagotovila tako Erjavec kot generalni sekretar Stranke Alenke Bratušek Jernej Pavlič.

Po Pavličevih besedah se trenutno dnevno vrstijo klici in srečanja za oblikovanje sredinskega bloka LMŠ, SMC in SAB, a je pot do dejanskega dogovora še dolga. “Želja je po levosredinski vladi,” je v imenu svoje stranke izpostavil Pavlič in izrazil upanje, da se bodo pogovori iz sredinskega trojčka lahko razširili tudi na druge stranke. V trojčku LMŠ, SMC in SAB se p0 Pavličevih zagotovilih za zdaj niso pogovarjali o tem, ali bi bili pripravljeni kot sredinski blok vstopiti v koalicijo s stranko SDS.

SDS bo vsem poslala osnutek koalicijske pogodbe

Čeprav iz nje ne prihaja veliko informacij, je dejavna tudi ta stranka. Da SDS vodi neformalne pogovore, je mogoče razbrati iz izjav predstavnikov drugih strank.

Iz stranke SDS so v četrtek zvečer prek spleta a sporočili, da se je sestal strokovni svet, ki je “ocenil rezultate volitev, za katere je pripravil zmagovit program”. Na osnovi tega programa bodo v tednu dni pripravili osnutek koalicijske pogodbe in ga ponudili v usklajevanje vsem parlamentarnim strankam.


Komentar novinarja

Jana Krebelj

Glasnost in glasna tišina

V zapleteni povolilni kombinatoriki se je včeraj razjasnila ena od pomembnih neznank: usoda Karla Erjavca. Vprašanje, kdo bo vodil upokojensko stranko, je interna stvar njenih organov, posledice zamenjave v vrhu pa so širše od interesov Desusa. Zaradi tega je bilo v preteklih dneh veliko spinov, pa tudi nekaj odkrito izrečenih želja, da bi bilo za oblikovanje levosredinske vlade bolje, če bi na čelu stranke ostal Erjavec. Brez Erjavca ne gre, bi se lahko pošalili. Zavedati se je treba, ...

Preberi več

Najbolj brano