Zgolj malomarnost?

Včeraj je odjeknila novica, da je občasni slovenski reprezentant Amedej Vetrih padel na dopinškem testu. Po prvenstveni tekmi s Celjem 18. aprila so v njegovem vzorcu našli sledi prepovedanega prehranskega dopolnila higenamin. Primorskemu nogometašu Domžal so izrekli šestmesečno prepoved tekmovalnega udejstvovanja.

Amedej Vetrih (številka 4) bo lahko rumeni dres Domžal spet 
oblekel konec novembra.   Foto: Sašo Batič/Foto Lado
Amedej Vetrih (številka 4) bo lahko rumeni dres Domžal spet oblekel konec novembra.  Foto: Sašo Batič/Foto Lado

LJUBLJANA > Kaže, da je šlo pri Amedeju Vetrihu za malomarnost oziroma neznatno krivdo, kot so v obrazložitvi kazni pojasnili pri Slovenski protidopinški komisiji (SLOADA). “Igralec je v izkazu pojasnil, da se ni zavedal, da prehransko dopolnilo, ki ga je kupil v trgovini in zaužil, vsebuje higenamin. Slednji je v športu prepovedana snov rastlinskega izvora, ki je uvrščena na seznam prepovedanih snovi svetovne protidopinške agencije. Higenamin, ki se sicer v humani medicini ne uporablja, je bil prvič uvrščen na seznam 1. januarja 2017,” so pojasnili pri SLOADI.

S popoldanskim sporočilom za javnost sta se odzvala tudi domžalski klub in Vetrih. Nogometaš je pojasnil, da je želel kupiti dopolnilo, ki bi mu pomagalo pri težavah s krči in regeneraciji. “Zavedam se svoje odgovornosti ob jemanju omenjenega prehranskega dopolnila, predvsem pa obžalujem dejstvo, da se pred uporabo oziroma pred nakupom nisem pozanimal o vseh vsebovanih snoveh. Kot sem dejal v izjavi za SLOADO, sem zadevo našel na spletu, nakup pa je v mojem imenu opravil soigralec Dario Melnjak, ki živi v Ljubljani, kjer se nahaja trgovina. Za higenamin nisem prej še nikoli slišal. Nemudoma sem se odzval na zaslišanje pri SLOADI. Na podlagi ugotovitve, da je bil higenamin prisoten v prehranskem dopolnilu, sem se odpovedal pravici do odprtja in analize vzorca B,” je pojasnil Vetrih.

Polletna kazen, ob kateri bo moral plačati še 500 evrov, je začela teči 25. maja. To pomeni, da bi se lahko na igrišča vrnil ob koncu jesenskega dela sezone, kar je precejšen udarec tako za klub kot nogometaša, ki je bil standardni člen udarne enajsterice. Ni skrivnost, da so si tako Domžalčani, ki nogometašu sicer stojijo ob strani, kot 28-letni Vetrih to poletje obetali morebiten prestop v tujino. Od vsega skupaj seveda ne bo nič, glavno vprašanje pa je, kako bo dogodek vplival na nadaljnjo nogometno pot zveznega igralca, ki se je uveljavil pri Gorici. Preostala slovenska nogometaša, ki sta doslej padla na dopinškem testu, sta bila Rusmin Dedić (2003, testosteron) in Marko Kmetec (2007, efedrin). Kaznovana sta bila s šestimi oziroma devetimi meseci prisilne odsotnosti z igrišč.

Vetrihov dopinški primer je tretji letos pri slovenskih športnikih. Najbolj odmeven se je zgodil na zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu, ko je moral hokejist Žiga Jeglič zaradi prisotnosti prepovedanega fenoterola, ki naj bi ga vsebovalo zdravilo dihal, predčasno zapustiti olimpijsko vas. Na verjetno kazen še čaka, tako kot tudi Teja Gregorin. Pri biatlonki so lani na podlagi zamrznjenih vzorcev z olimpijskih iger leta 2010 v Vancouvru odkrili prisotnost prepovedanega rastnega hormona. Zaradi darbopoetina, ki je prav tako sorodna snov rastnim dejavnikom, je državni prvak v polmaratonu Domen Hafnar na začetku pomladi prejel maksimalno 48-mesečno kazen prepovedi nastopanja.

Le tri mesece blažjo kazen od štirih let je pred Vetrihom dobil drugi primorski športnik Kristijan Fajt, ki je leta 2016 padel na dopinškem testu. Kolesarju iz Lucije so dokazali zlorabo EPA (krvni doping), zaradi katerega je leta 2014 na dopinškem testu padel tudi novogoriški kolesar Kristijan Kumar. Odslužil je kazen dveh let prepovedi nastopanja.


Najbolj brano