“Varnostna situacija je obvladljiva”

Slovenski zapori bi za normalno delovanje potrebovali še sto pravosodnih policistov, pravi direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj. Kljub tolikšni kadrovski luknji zagotavlja, da varnostna razmere v zaporih ni zaostrena. Če bi prišlo do upora, ki ga sami ne bi zmogli obvladati, bi jim na pomoč prišla policija.

LJUBLJANA > Drži, da so slovenski zapori - predvsem zapora v Ljubljani in na Dobu - kadrovsko podhranjeni, ne pa, da so razmere katastrofalne, kot to trdi Sindikat delavcev v pravosodju, se je na pozive, naj odstopi, odzval Jože Podržaj.

Kadrovske stiske ne morejo rešiti čez noč

Kadrovska podhranjenost se vleče že leta. “Vlada je med letoma 2004 in 2008 večkrat sprejemala sklepe, s katerimi je povečevala kadrovski načrt ministrstva za pravosodje, vendar pa te kvote niso prišle v zaporski sistem, temveč so se izgubile nekje znotraj pravosodja,” trdi. Svoje je nato doprinesla gospodarska kriza in varčevalni zakon, ko so ljudje odhajali, novih pa niso smeli zaposlovati.

Razmere so se začele v zadnjih letih izboljševati, a vsega ni mogoče narediti čez noč, pravi Podržaj in zavrača pozive k odstopu. V zaporih po njegovih zagotovilih ni kaosa, katastrofalnih razmer in kolapsa.

V ljubljanskih zaporih, kjer imajo zaradi vedno večjega števila pripornikov težave z zagotavljanjem spremstva na sodišča in zdravstvene preglede, naj bi v prihodnje zaposlili 15 pravosodnih policistov. Razmere drugod niso tako kritične, čeprav je povsod premalo kadra. V Kopru in Novi Gorici primanjkuje vsaj 20 pravosodnih policistov. Trenutno je v Kopru zaprtih 129, v Novi Gorici pa 33 obsojencev.

Zaposleni pregorevajo

Da so razmere v Ljubljani neobvladljive, katastrofalne in tik pred kolapsom, trdijo v Sindikatu delavcev v pravosodju. Sindikalist Marcel More je pred zaporom na Povšetovi izpostavil, da pravosodni policisti zaradi nadobremenitev in slabe organizacije dela večino časa preživijo na delovnem mestu, kjer nimajo niti časa za malico, njihovo družinsko življenje pa trpi. Nadurno delo je preseglo meje razumnega.

Poleg tega je uprava zaporov zmanjšala število oseb na oddelkih za izvajanje spremstev zaprtih oseb. “Nič kolikokrat se zgodi, da kolegi s policije pripeljejo osumljenca kaznivega dejanja v močni varnostni zasedbi, z več patruljami in pripadniki posebnih ali specialnih enot. Čez nekaj dni takšnega osumljenca na primer v zdravstveno ustanovo pelje en pravosodni policist,” je ponazoril.

Pomagala bi policija

Podržaj je včeraj svoja zagotovila, da zadeve niso tako dramatične, podkrepil s podatki o obsegu dela, dopustih in specifikah dela pravosodnih policistov. Z opozorili, da bi zaradi podaljševanja sodnih postopkov, ker pravosodni policisti ne zmorejo zagotoviti spremstva pripornikom in zapornikom, lahko prišlo do vlaganja tožb, se Podržaj strinja, a pravi, da je uprava za izvrševaje kazenskih sankcij le eden od podsistemov. “To je stvar vlade, ki ne reagira.”

Očitke, da ljudje v zapor ali pripor prihajajo v spremstvu specialcev, začasno pa ga zapuščajo le v družbi enega pravosodnega policista, zavrača. Za vsako osebo naredijo varnostno oceno in na tej osnovi presojajo, na kakšen način lahko priprte ali zaprte osebe zapuščajo ustanovo.

Trditve, da je sistem pred kolapsom, ne vplivajo pozitivno na klimo med priporniki in zaporniki, priznava Podržaj. Zaradi tega je po njegovem toliko bolj neodgovorno, da sindikat prihaja v javnost s takšnimi obtožbami. “Varnostna situacija je tako v Ljubljani kot drugje obvladljiva,” poudarja in dodaja, da ni indicev o čem resnejšem.

Lani se je v ljubljanskem zaporu na Povšetovi zgodil upor. Če bi se kaj takšnega ponovilo in če pravosodni policisti ne bi zmogli sami obvladati dogajanja, bi jih prišla na pomoč policija, poudarja direktor.

---