Zaposleni v banki so na trnih

V banki Intesa Sanpaolo še ne razkrivajo, kdaj bodo sedež in vodstvo preselili v Ljubljano. Tja bo odšlo tudi približno 80 zaposlenih, saj bo banka v prestolnico preselila tudi celotno poslovanje z velikimi komitenti, torej s podjetji. A tudi med nekaterimi zaposlenimi, ki ostajajo v Kopru, je kar nekaj negotovosti. Pri iskanju odgovorov zaposlenim pomaga tudi pravnica Sindikata bančništva Slovenije.

KOPER > Ko so v banki Intesa Sanpaolo pred dvema dnevoma uradno potrdili informacije o selitvi sedeža, vodstva in dela zaposlenih v Ljubljano, smo jih zaprosili za dodatna pojasnila glede datuma selitve, novih prostorih, o tem, kaj bo s s tistimi zaposlenimi, ki morda ne bodo pristali na vožnjo v Ljubljano. Odgovore so nam obljubili, a jih včeraj še nismo dobili.

Tudi v sindikatu še čakajo na nekatere odgovore. “Uprava nas je seznanila s strategijo in potrdila podatek o 80 zaposlenih, ki bodo odšli delat v Ljubljano. Sindikat še vedno naslavlja na upravo vprašanja in jo seznanja z dilemami, ki jih imajo zaposleni,” pravi Nada Zavrtanik, predsednica sindikata v koprski Intesi Sanpaolo. Na nekatera vprašanja, ki jih imajo zaposleni, pa odgovarja pravnica Sindikata bančništva Slovenije.

Kaj bo po selitvi?

Po naših informacijah se nekateri zaposleni bojijo, da je selitev dela uslužbencev v Ljubljano pravzaprav uvod v tako ali drugačno zmanjševanje števila zaposlenih. V banki sicer o odpuščanju ne govorijo, na koprskem zavodu za zaposlovanje prav tako niso prejeli nobenih informacij o odpuščanju. Nekateri zaposleni se bojijo, kaj bo sledilo selitvi dela poslovanja v Ljubljano.

Kar nekaj gospodarstvenikov je že opozorilo na slabe plati selitve sedeža in velikega dela poslovanja v prestolnico. Ko bo banka doma v Ljubljani, bo denimo tudi nove zaposlene iskala v novem okolju. Nekateri drugi spreminjanje notranjega ustroja banke in s tem povezanega odnosa do komitentov opažajo že nekaj let.

Med njimi je tudi gospodarstvenik Goran Petek iz družbe Izoterm Plama iz Hrušice. “Odločitev o selitvi tolikšnega števila delovnih mest v Ljubljano je del strategije novih lastnikov banke. To, da 80 zaposlenih pošiljajo v službo v Ljubljano, je samo navidezno prijazen, v resnici pa grob način, s katerim banka tem zaposlenim pravi, naj si iščejo službo drugje. Bomo videli, koliko od 80 zaposlenih se bo dolgoročno vsak dan vozilo v Ljubljano! V dobi digitalizacije ni pomembno, kje zaposleni sedijo,” ocenjuje Petek. Poudarja, da se je banka v zadnjih letih precej spremenila. “Pred več kot 25 leti je tedanja Banka Koper s pravimi odločitvami - ustanovila je Finor, nekakšno slabo banko - pred propadom rešila veliko podjetij, ki danes poslujejo dobro. Tudi zato smo jo imeli za 'našo' banko. Tudi Klub gospodarstvenikov slovenske Istre se je pod pokroviteljstvom te banke dolga leta redno srečeval v njenih prostorih.”

Petek: o vsem odločajo predstavniki lastnikov

Pred 20 leti je prodaja koprske banke italijanskim kupcem v okolju sprožala veliko čustvenih odzivov, toda sprememba lastništva vsaj 10, 15 let ni prinesla velikih sprememb za komitente, ker novi lastniki niso spreminjali notranje strukture banke. “Pred leti je komitent v banki imel sogovornika, in to s človeškim odnosom. Tudi vzvodi odločanja so bili v Kopru. Zdaj je vse drugače in zato Izoterm plama ni več komitent te banke: partnerski odnos s komitentom izginja, o vsem odločajo predstavniki lastnikov. Sprijazniti se moramo, da to ni več banka, ki smo jo imeli za svojo,” meni Petek, ki je prepričan, da bo tak odnos postopoma odgnal večje število komitentov.

---