Manj prispevkov, več dohodnine

Staranje prebivalstva bo v Sloveniji skokovito, opozarja OECD in naši državi svetuje, naj se na to pripravi s celovito davčno reformo. Predvsem naj zniža prispevke za socialno varnost in poviša dohodnino. Velike rezerve so tudi v obdavčitvi nepremičnin. To so predlogi, poudarja ministrica Mateja Vraničar Erman, ki se noče izreči o tem, kaj od predlaganega bi bila slovenska politična in družbena stvarnost pripravljena sprejeti.

LJUBLJANA > “Da bi se Slovenija pripravila na staranje prebivalstva, so ukrepi res nujni,” je na predstavitvi raziskave, ki jo je po naročilu vlade pripravila OECD, poudaril Bert Brys iz centra za davčno politiko in administracijo pri tej organizaciji.

Slovensko prebivalstvo se stara hitreje kot prebivalstvo v drugih razvitih državah, članicah OECD; do leta 2050 bo pri nas tretjina prebivalstva starejšega od 65 let. Delovno aktivnih prebivalcev je vedno manj, zato je treba doseči, da bodo ljudje delali dlje, delo pa narediti privlačno in več vredno. Zdaj se Slovenci v povprečju upokojujejo pri 59 letih.

Aktivno prebivalstvo se bo zlomilo

Večino izdatkov za oskrbo starajoče se družbe plačujemo iz prispevkov zaposlenih za socialno varnost, kar je dolgoročno nevzdržno in bo vedno bolj bremenilo aktivno populacijo. Prispevki zaposlenih za socialno varnost se morajo znižati, predlaga OECD. Izpad iz tega naslova bi Slovenija lahko nadomestila s spremembami pri dohodnini, davkom na nepremičnine in morda z razširitvijo osnove za davek na dodano vrednost. Tako kot druge države, ki imajo visoke prispevke za socialno varnost, skuša Slovenija državljanom dati nekaj prihodkov na načine, ki so neobdavčeni, na primer potni stroški, malica, dodatki za uspešnost, letne nagrade in bonitete. Vendar pa tega ne prejemajo vsi delavci, zato bi bilo po oceni OECD bolj pravično, če bi vse našteto vključili v osnovo za dohodnino. Ukinili bi 50-odstotno dohodninsko stopnjo, predrugačili dohodninsko lestvico, posegli pa tudi v “velikodušne davčne olajšave” za družine z otroki. Te olajšave se bolj izplačajo družinam z visokimi dohodki, zato je treba to spremeniti. Po oceni OECD je preveč velikodušna tudi pavšalna obdavčitev samozaposlenih.

Reforma mora biti uravnotežena

Velike rezerve Brys vidi v obdavčitvi nepremičnin, ki so v večini držav OECD bistveno bolj obdavčene kot pri nas. Slovenija bi lahko iz tega naslova dobila vsaj 300 milijonov evrov več, kar bi bil lahko stabilen vir za financiranje občin.

Spomnimo, da so se razprave o uvedbi nepremičninskega davka doslej vrtele okrog tega, da bi ta le nadomestil vse dosedanje nepremičninske dajatve, ne pa prinašal dodatnih prihodkov. Tudi ugotovitve o velikodušnih otroških dodatkih ter priporočila za obdavčitev potnih stroškov, malice, nagrad in bonitet (davčno razbremenitev nagrad in 13. plače je predlagala prav Cerarjeva vlada) so v Sloveniji občutljiva tema.

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman študijo, za katero je ministrstvo poleg letne članarine organizaciji OECD plačalo še 60.000 evrov, razume le kot zbir ukrepov, o katerih bo končne odločitve sprejemala nova vlada. Ministrstvo je nabor ukrepov, ki so se nanašali le na določene skupine s ciljem povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva, izčrpala, in zdaj potrebuje celovito reformo, se strinja tudi ministrica. V dokumentu, ki ga je pripravila OECD, je posebej izpostavila poudarek, da morajo biti ukrepi uravnoteženi; če torej na eni strani znižamo prispevke za socialno varnost, moramo na drugi strani sprejeti ukrepe, ki bodo nadomestili izpad denarja. “Verjamem, da je mogoče narediti tak miks ukrepov, ki ne bo posegel v neto razpoložljivi dohodek posameznika,” pravi ministrica.

---