Zobozdravniki bi šli po svoje

Zamisel o odcepitvi zobozdravnikov iz Zdravniške zbornice (ZZ) Slovenije ni nova, je pa spet aktualna. O tem bodo razpravljali na četrtkovi skupščini ZZ. Znano je tudi, da vsi zobozdravniki odcepitvi niso naklonjeni, če pa bi zamisel podprla tudi skupščina, bi se o tem jeseni odločali na referendumu.

Do ustanovitve lastne zbornice zobozdravnikov je še dolga pot.  Foto: BKK
Do ustanovitve lastne zbornice zobozdravnikov je še dolga pot.  Foto: BKK

LJUBLJANA > Vendar se odcepiti ne morejo, dokler poslanci ne sprejmejo dopolnila v zakonu o zdravniški službi. To pa lahko še traja. Jutri naj bi se menda na ZZ sestala ožja skupina predstavnikov iz zobozdravstva, zatem pa naj bi v četrtek o možnosti odcepitve in ustanovitve lastne zbornice razpravljala skupščina ZZ. Ta se bo v četrtek odločala, ali bodo med celotnim članstvom o tem izpeljali referendum.

Še nejasnosti

Kot poudarja predsednik skupščine Marko Bitenc, pričakuje podporo skupščine razpisu referenduma, saj je interes zobozdravnikov jasen. Za Primorske novice med drugim omenja, da so zobozdravniki izpeljali anketo, ki potrjuje naklonjenost njihovi odcepitvi od zdravnikov.

Zamisel ni nova

Zamisel o odcepitvi zobozdravnikov iz zbornice zdravnikov in zobozdravnikov so v svojih programih imeli že nekateri njeni predsedniki, tudi bivši Andrej Možina in sedanja Zdenka Čebašek Travnik. Ta je v programu podčrtala, da bo zbornica zaživela z združenimi močmi in bodo zobozdravnikom omogočili enakopravnost in avtonomijo. V času Možine ni bilo zahteve po samostojni zobozdravniški zbornici.

Neuradno nam je nekaj primorskih zobozdravnikov povedalo, da vseh 1390 članov zbornice iz vrst zobozdravstva vendarle ni naklonjenih samostojni zbornici. Prav tako ne vedo, ali bi v novi zbornici bili z njimi tudi, denimo, ortodonti in oralni kirurgi.

Na to pa predsednik odbora za zobozdravstvo in podpredsednik ZZ Krunoslav Pavlović pojasnjuje, da so omenjeni specialisti tako imenovana nadgradnja dejavnosti v zobozdravstvu, sodijo pa pod okrilje zobozdravstva kot temeljne dejavnosti.

1800 aktivnih zobozdravnikov je v Sloveniji.

1390 zobozdravnikov je članov zbornice.

Tudi Marko Bitenc na naše vprašanje, kaj bo s temi specialisti, pravi: “Seveda ti specialisti sodijo v zobozdravstveno dejavnost, kot sodijo zdravniki družinske medicine enako kot specialisti drugih specialnosti v zdravniško zbornico. Zasledovati pa moramo interes po samostojnosti, če bo ta izražen, za kar je najboljša možna oblika preverjanja referendum, če se bo v četrtek zanj odločila skupščina ZZ.”

Želja ni nova

Bitenc navaja, da so v EU le tri države, kjer imajo zdravniki in zobozdravniki še skupno zbornico. Nedavno je že predlagal razpis referenduma skupščinskemu odboru zbornice, ta pa ga je soglasno podprl.

Odcepitev zobozdravnikov in ustanovitev lastne zbornice je njihova legitimna pravica. “O tem bo v četrtek odločalo 90 poslancev zbornice in če bo predlog za referendum večina podprla, bi ga izpeljali jeseni,” pojasnjuje.

Bi pa odcepitev zobozdravnikov in ustanovitev zbornice zobozdravnikov povzročila preoblikovanje sedanje ZZ, saj bi sedanja, poslej pa zdravniška, poleg manj članov razpolagala tudi z manj denarja, ki ga zbere iz naslova članarine. Hkrati bi se zobozdravniška zbornica morala odločiti tudi, ali bo imela profesionalnega predsednika oziroma predsednico. “To ni nujno,” pravi Bitenc. “Sam sem bil v preteklosti dva mandata predsednik ZZ, in to vsakič neprofesionalno.”

Najprej sprememba zakonodaje

Na ključno podrobnost, ki bi postopek odcepitve lahko precej zavlekla, pa opozarja Pavlović: “Ocenjujem, da bi bil referendum v jeseni preuranjen, četudi bi to zamisel na skupščini v četrtek delegati podprli. Odcepitev oziroma izločitev zobozdravnikov, še posebej pa ustanovitev lastne zobozdravniške zbornice, namreč zdaj niti ni možna. Da bi bila, bo treba najprej spremeniti oziroma dopolniti zakon o zdravniški službi. Ta te možnosti zdaj ne vsebuje, je pa pravna podlaga za vse to.”

Vsaj želja po avtonomiji

Pavlović izpostavlja še, da si je sedanji odbor za zobozdravstvo zastavil dve možnosti: samostojnost ali povečanje avtonomije znotraj ZZ.

“Gre namreč za že dolgoletno željo zobozdravnikov po večji avtonomiji, a doslej niti ta ni bila uresničena. Glede možnosti o lastni zbornici smo marca opravili anketo med 1390 člani, aktivnimi zobozdravniki. 59 odstotkov je nanjo odgovorilo, v 80 odstotkih so zamisel podprli,” razkriva sogovornik.


Najbolj brano