Skupaj, ampak ne preveč

Res je, da je znamenita popotniška družba Lonely planet, torej osamljeni planet, Vipavsko dolino umestila med deset zanimiv evropskih destinacij prihodnjega leta. Ampak res je tudi, da je vsaka občina v Vipavski dolini do neke določene mere svoj osamljeni planet. In čeprav se, kot opažajo tudi tisti, ki od turizma živijo, miselnost razvija v pravo smer, je proces mnogo prepočasen. Kajti globalni turizem je dinamična dejavnost, trendi vznikajo in upadajo in tistemu, ki ni pripravljen unovčiti priložnosti v trenutku, ko se pojavi, ostaneta le plaketa na steni in spomin na lepe besede. Ne od enega ne od drugega ni mogoče živeti.

Zamisel, da bi se morale občine na Goriškem v svojih turističnih ambicijah povezati, in populistična krilatica, da je gostu povsem vseeno, kje se konča ena občina in začne druga, sta v zraku že kar nekaj časa. Vseeno pa je bil potreben pritisk od zunaj oziroma od zgoraj, da je skupni zavod tudi dejansko zaživel.

Slovenija želi ponujati prestižna petzvezdnična doživetja. Politiki jih ne znajo ustvariti. Znajo pa jih omogočiti.

S strategijo razvoja turizma v državi, ki je določila štiri makro regije in 34 vodilnih destinacij - te segajo čez občinske meje -, so namreč lokalne skupnosti prisiljene delati skupaj. Že če hočejo do denarja, ki ga za razvoj destinacij namenja, in ga bo verjetno tudi v prihodnje, ministrstvo za gospodarstvo.

Ta prisila je na nek način dobra in krivično bi bilo trditi, da so trije župani s svojimi občinskimi sveti v zvezo vstopili s figo v žepu ali z očmi le na denarju. A presneto prav imajo tudi tisti, ki trdijo, da je zavod v tem trenutku le mrtva črka na papirju. Je kot poročni prstan. Močan simbol in nujni predpogoj za formalizacijo zveze, a ne zagotavlja ne ljubezni ne zakonske sreče.

Politiki o turizmu radi razpravljajo. Redko se zgodi, da bi želeli kakšnemu uspešnemu podjetniku svetovati, kako naj gradi letala ali prodaja ure na superračunalniku. O turističnih strategijah pa svetniki in poslanci vedo vse in so zato nenehno v skušnjavi, da pozabijo na svojo osnovno nalogo.

Slovenija želi ponujati prestižna petzvezdnična doživetja. Politiki jih ne znajo ustvariti. Znajo pa jih omogočiti. In to gradnjo zanesljive, odzivne, podporne mreže, ki bo ponudnikom z ustvarjalno močjo, zamislimi in voljo do dela dala priložnost, da hitreje pridejo do cilja, bi morali imeti pred očmi tudi pri vseh odločitvah, ki sledijo včerajšnjemu pomembnemu koraku.

---

---