Vsi se lahko borimo proti tigrastim komarjem

“V Valencii so tigraste komarje močno omejili s široko zastavljeno ozaveščevalno akcijo. Marsikdo ne ve, kako lahko kot posamezniki pripomoremo k preprečevanju širjenja tega nadležnega mrčesa, ki pa lahko postane tudi nevaren prenašalec epidemij,” izpostavlja Irena Fonda. Kot občanka se zavzema, da bi katalonski primer pozitivne prakse prenesli tudi k nam.

Tigrasti komarji izvirajo iz jugovzhodne Azije, a so se v zadnjih desetletjih razširili po vsem svetu. Njihove ličinke se lahko razvijejo že v zelo majhni količini stoječe vode, izjemno hitro se tudi razmnožujejo. V Evropi so se pojavili potem, ko so pripotovali z ladijskim transportom odpadnih avtomobilskih gum do Albanije, konec devetdesetih let prejšnjega stoletja. V teh gumah namreč pogosto zastaja voda, v kateri se izjemno hitro razvijejo komarjeve ličinke. “Sama sem zelo občutljiva na komarje, saj me, ko sem v družbi, vedno prvo napadejo. Zato sem bila med lanskim dopustovanjem v Valencii tako zelo presenečena, ko te nadlege skorajda ni bilo,” pravi Irena Fonda, sicer znana kot predstavnica ribogojnice Fonda v Sečoveljskih solinah in doktorica molekularne biologije.

“Kmalu sem ugotovila, zakaj. Tako veliki plakati ob cesti kot zgibanke, ki sem jih dobila v roke, so ljudi nagovarjali k preventivnemu ravnanju za omejitev tigrastega komarja,” nadaljuje. Nad ozaveščevalno akcijo je bila takoj navdušena in jo je želela prenesti v naše kraje. “Govorila sem tudi z vsemi štirimi župani istrskih občin, pa tudi z lokalnimi podjetji, ki bi bili pripravljeni podpreti tako akcijo, zapletlo se je sicer z razpisom za LAS Istra, kamor bi lahko za projekt vključili, saj je bilo za prijavo že prepozno,” razlaga sogovornica, ki pa zagotavlja, da svojih načrtov ne bo opustila.

“Že v vodi, kolikor je gre v zamašek kokakole, se lahko razvije na tisoče ličink tigrastega komarja, in to le v nekaj dneh.”

Irena Fonda

Malo dela, velik učinek

“Že v vodi, kolikor je gre v zamašek kokakole, se lahko razvije na tisoče ličink tigrastega komarja, in to le v nekaj dneh,” poduči Fondova. Ob tem opozori, da je edina učinkovita zaščita pred tem komarjem preventiva, o kateri pa treba ozavestiti čim širšo populacijo. “Bistveno je, da pazimo, da ne puščamo stoječe vode. Na primer okoli hiše: če imamo bazen, vodnjak ali zbiralnike vode - pa tudi v odtočnih kanalih -, moramo redno uporabljati klor, ki sicer kmalu izhlapi in ni škodljiv. V ribnikih pa se s komarjevimi ličinkami prehranjujejo ribe. Potem so tu luknje v drevesih, ki jih je treba izsušiti, popazimo tudi na vodo, ki zastaja v zunanjih otroških igralih in igračah, v podstavkih za rože, kjer velja nasuti pesek (tudi na pokopališčih), v cevi za senčnik, pasji skodelici, v žlebu,” našteva.

Če imamo rože v zunanjih vazah, je pomembno, da vodo redno, že na nekaj dni, menjujemo. Prav tako velja obrniti navzdol vse posode, kjer se nenamensko nabira voda, predvsem ko smo dlje časa zdoma. Paziti je treba na vsak prostorček, kjer lahko nastane luža, dovolj je že lužica.

Fondova poudari, da gre za nekaj dodatnega dela, ki pa ima - če se to kolektivno ozavesti - izjemen učinek. “Podobno kot smo ponotranjili to, da ločujemo odpadke. Res zahteva nekaj dodatnega napora, a se večini ljudi zdi vredno to početi,” primerja. Ključnega pomena pri tem pa so široke ozaveščevalne preventivne akcije, ki bi jih morale kot pozitivne prepoznati lokalne oblasti, gospodarstvo in konec koncev tudi prebivalci. “Omejitev komarjev zvišuje naš življenjski standard in pozitivno vpliva na gostinstvo in turizem,” je prepričana. Lani je eno takih akcij izvedla Mestna občina Ljubljana, v okviru katere so ljudem delili rastline dišavnice, ki odganjajo komarje. “Dejstvo je, da ne gre le za moteč mrčes, ampak lahko komarji postanejo nevarni, saj prenašajo številne bolezni, tudi smrtonosne,” sklene.

Vselej se zatakne pri denarju

“Za tigraste komarje sem najprej zvedel prek Italijanov, kjer so imeli med prvimi v zahodni Evropi težave z njimi. Pozneje smo tudi pri nas, skupaj z ministrstvom za zdravje in veterinarsko fakulteto, opozarjali na potrebne preventivne ukrepe. A dejstvo je, da če ne gre za sistematično kolektivno delovanje, učinka ni,” pove mag. Janez Pišot, doktor veterinarske medicine, nekdanji dolgoletni vodja oddelka za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Maribor. Pri pripravi kakšnih večjih propagandnih akcij pa se, kot poudari, vselej zatakne pri denarju, čeprav se s ciljem lahko vsi strinjajo.

Kot razloži, je tigrasti komar kot tujerodna vrsta, ki se je pri nas znašla v ugodnejših razmerah in brez naravnih sovražnikov, skorajda izpodrinila “domačega” komarja. Ta je izginil skupaj z večjimi naravnimi mokrišči, ki pa jih “tiger” niti ne potrebuje, saj mu za preživetje zadostuje bistveno manj vode. Poleg tega je njegov razvoj od ličinke do komarja bistveno hitrejši. “Pikajo nas sicer samo samice, ki za razmnoževanje potrebujejo kri, medtem ko se samci hranijo z rastlinskim nektarjem. Za razliko od klasičnih komarjev pa nas pikajo podnevi, značilno je tudi, da ne brenčijo,” pove. Tigrasti komarji so sicer slabi letalci in se večinoma nahajajo le meter in pol nad tlemi. “S tega vidika je treba tudi redno kositi travo, da se ne zaraste in se v njej nabira voda, enako je z vzdrževanjem žive meje,” pripomni.

Scenarij, če se pojavi nevarnost

“Dokler so komarji le moteči, se proti njim lahko ukrepa le preventivno, z ozaveščanjem, pa tudi s tem, da jih odganjamo z eteričnimi olji, svečami, dišavnicami in seveda z repelenti. Za stoječe vode in odtoke pa svetujem uporabo posebnih tablet, ki se jih da kupiti za preprečevanje razvoja komarjev iz ličink,” navede. V primeru, ki smo mu bili priče pred leti v severni Italiji, ko so zaznali okužbe s čikungunjo, virusno boleznijo, ki so jo prenašali tigrasti komarji, pa so oblasti ukrepale s predpisanimi kemičnimi sredstvi.

Tigrasti komarji so sicer tudi potrjeni prenašalci povzročiteljev rumene mrzlice, malarije, mrzlice denga in virusa zika. Pri nas teh bolezni na srečo do zdaj še ni bilo. “Naše pristojne oblasti so pripravljene na tako ukrepanje, če bi se pokazala potreba,” zagotovi.

Se je pa že večkrat zgodilo, da so ga poklicali kakšni upravljalci kampa ali gostinci, ki so želeli pregnati komarje zaradi svojih gostov. “Žal to ni dovoljeno,” zatrdi. Omeni pa primer Riminija in San Marina, kjer so se povezali tako hotelirji kot komunalna podjetja in z rednimi vzdrževalnimi deli omejili nadležne komarje.

---