Projekt Hiša za otroke po vzoru islandskega modela

Včeraj je ekipa, zbrana okoli odhajajočega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča in varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer, predstavila projekt Hiše za otroke po islandskem modelu. Ta bi omogočila otrokom, ki so žrtve kaznivih dejanj, celovito obravnavo na enem mestu.

LJUBLJANA > “Še kot tožilka sem si vrsto let prizadevala, da bi vzpostavili sistem, ki bi olajšal položaj otrok, žrtev kaznivih dejanj, da bi vse potrebne postopke opravili na enem mestu, prijaznem do otroka, da ne bi bil znova izpostavljen podoživljanju travm, ki jih je doživel,” je povedala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Kot varuhinja sicer ugotavlja, da se zadeve premikajo, a je še vedno preveč pomanjkljivosti. Zato projekt Barnahus pozdravlja, saj se Slovenija z njim postavlja ob bok najbolj razvitim državam.

Celostna obravnava

Kakšna je vsebina tega projekta? V prvi vrsti zagotovitev celostne obravnave otrok, žrtev kaznivih dejanj, na enem mestu. Projekt Hiša za otroke je ministrstvo za pravosodje predlagalo maja lani, vlada pa ga je podprla. Ministrstvo je namreč po Lanzarotski konvenciji (ta govori o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo) pristojno za njeno izvajanje, in sicer v sodelovanju z ministrstvi za notranje zadeve, zdravje, šolstvo ter za družino in socialne zadeve.

Otrok dobi ustrezno podporo

V hišah za otroke, kakršne poznajo v nekaterih evropskih državah, otrokom, ki so žrtve kaznivih dejanj, nudijo celovito obravnavo. Zagotovljena je zdravstvena oskrba in pregled, opravijo forenzični intervju, ki ga posnamejo ali neposredno prenašajo v sodno dvorano, otroci pa dobijo tudi psihološko podporo in podporo socialnih služb. Na tak način otroka ne izpostavljajo dodatnim travmam ob večkratnem ponavljanju opisa dogodka in pošiljanju na različne institucije.

Poleg predstavnikov omenjenih ministrstev v medresorski delovni skupini, ki se ukvarja s projektom, sodelujejo še predstavniki varuha človekovih pravic, sodstva, policije, nevladnih organizacij, šolstva in klinični psihologi.

Hiša že prihodnje leto?

Delovno skupino vodi državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Tina Brecelj. Kot pravi, projekt Barnahus ni kopija skandinavskega. “Iščemo rešitve, prilagojene slovenskemu sistemu oziroma zakonodaji. Dve zaslišanji smo že izvedli na tak način v okviru prijaznih sob v centrih za socialno delo,” je dodala.

Goran Klemenčič verjame, da bo Slovenija že prihodnje leto imela Hišo za otroke, kar bo bistveno olajšalo položaj otrok, žrtev tragičnih zgodb, in pospešilo sodne postopke.

Medresorski skupini je bil pri izvajanju projekta v veliko pomoč Bragi Gudbrandsson, ki je prvi v evropskem prostoru na Islandiji ustanovil Barnahus. Vrsto let je predsedoval odboru Sveta Evrope za Lanzarotsko konvencijo.

Pravosodno ministrstvo je lansko leto dobilo evropski denar za izdelavo študije in implementacijskega načrta Hiše za otroke v Sloveniji, dodaten denar za zagon izvajanja storitev pa si obeta še iz Norveškega finančnega mehanizma in finančnega mehanizma EGP.

---