Drugi poskus prodaje Intereurope

V začetku julija bo bolj jasno, ali bo Intereuropa tokrat dobila novega večinskega lastnika. Do 2. julija lahko potencialni kupci izkažejo interes za 72,13-odstotni delež v koprskem logistu, ki ga prodajajo večinski lastniki. To je drugi poskus prodaje, razmere pa so zdaj bolj naklonjene prodaji kot ob prvem poskusu pred tremi leti. Borzna cena delnic se je včeraj vzpela na 2,6 evra.

Lastniki koprskega podjetja Intereuropa iščejo kupca za večinski 
delež.  Foto: Tomaž Primožič/FPA
Lastniki koprskega podjetja Intereuropa iščejo kupca za večinski delež.  Foto: Tomaž Primožič/FPA

KOPER, LJUBLJANA > Družba PwC Svetovanje je objavila javni poziv za izkaz interesa za nakup 72,13-odstotnega deleža v Intereuropi. Spomnimo, SID banka, NLB, Gorenjska banka, SKB in Banka Intesa Sanpaolo so pred časom s PwC Svetovanjem podpisale mandatno pogodbo za skupno prodajo delnic Intereurope. PwC Svetovanje izkaze interesa zbira prek elektronske pošte do 2. julija, pri čemer morajo potencialni kupci svoj interes na kratko obrazložiti.

Intereuropa je v večinski lasti konzorcija bank. Te so jo poskušale že pred leti prodati, a se s ponudnikom, češko-malteško družbo Tuffieh Funds, niso uspele dogovoriti o ključnih pogojih prodaje, zato so marca 2016 postopek ustavile.

2,6

evra je včeraj znašala borzna cena delnice Intereurope

Ugoden čas za prodajo

Morebiti je to bila dobra poteza, sploh zato, ker so zdaj razmere za prodajo ugodnejše. Poslovanje Intereurope se v zadnjih treh letih izboljšuje, kar bi lahko privabilo več interesentov, borzna cena pa je precej višja.

“V zadnjem mesecu dni je Intereuropa doživela visoko, 20-odstotno rast cene delnice, kar je bila sprva posledica izboljšanih rezultatov. Ponedeljkov skok Intereurope (cena je zrasla za več kot pet odstotkov, op. a.) pa je povezan predvsem z objavo za zbiranje ponudb za nakup večinskega deleža. V naši zadnji analizi smo ovrednotili delnico Intereurope na 2,8 evra,” ocenjuje Matej Justin, analitik iz družbe Alta Invest. Glede na trenutno ceno - včeraj je znašala 2,6 evra - to pomeni še sedemodstotni potencial.

Bilančni dobiček nerazporejen?

Delničarji Intereurope bodo na skupščini konec meseca odločali tudi o uporabi bilančnega dobička. Ta je konec lanskega leta znašal 3,8 milijona evrov. Zaradi ohranjanja finančne stabilnosti družbe uprava in nadzorni svet predlagata, da se bilančni dobiček letos ne izplača niti prednostnim niti navadnim delničarjem, temveč da ostane nerazporejen.

Med najbolj verjetnimi morebitnimi kupci se je največkrat omenjalo Pošto Slovenije, ki ima tudi finančni potencial za tak posel. Včeraj v Pošti Slovenije niso razkrili, ali se bodo odzvali na poziv in izkazali interes za nakup večinskega deleža v koprskem logistu. “Načrtov v zvezi s strateškimi odločitvami in poslovnimi partnerstvi ne razkrivamo, v skladu s strateškim razvojnim programom pa se bo skupina Pošta Slovenije usmerjala v takšne finančne naložbe in druge oblike povezovanja, ki bodo hkrati pomenile možnost partnerskega nastopa na trgih in iskanja sinergij v smislu uresničevanja strateških ciljev Skupine Pošte Slovenije,” so zapisali.

Poslujejo bolje

V Intereuropi so zadovoljni, da se poslovanje v zadnjih letih izboljšuje. “V prvem kvartalu smo ustvarili 38,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar predstavlja desetodstotno rast glede na enako obdobje lani in pet odstotkov več od načrtov,” pravi predsednik uprave Intereurope Ernest Gortan.

V prvem kvartalu so ustvarili za 3,6 milijona evrov poslovnega dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA), kar pomeni šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani in za 21 odstotkov več, kot so načrtovali. Prvi kvartal so sklenili z 1,3 milijona evrov čistega dobička, kar je za 49 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani. Intereuropa se tudi razdolžuje, dolg skupine je konec marca znašal 71,4 milijona evrov, kar je petkratnik letos načrtovanega EBITDA.

Skupina Intereuropa je sicer lani ustvarila 150 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je za enajst odstotkov več kot v letu 2016. Kljub temu je leto ponovno končala z izgubo; znašala je 1,6 milijona evrov, “zakrivilo” pa jo je predvsem prevrednotenje nepremičnin hčerinskih družb.


Najbolj brano