Vsi primorski poslanci

Primorsko bo v novem sklicu državnega zbora zastopalo 12 poslancev in poslanec italijanske narodnostne skupnosti. Nasploh pa velja, da je volilno telo na Primorskem doživelo pomembne premike.

V preteklem mandatu sta Novo Gorico in okolico zastopala dva poslanca, v prihajajočem pa bo imela samo enega. Bo pa Idrija v prihajajočih letih v DZ spet imela svoj glas. Ajdovščina ostaja edini okraj na severu z dvema poslancema. Trije volilni okraji znotraj postojnske volilne enote so ohranili tri poslance. Toda medtem ko sta doslej kar dve poslanki prihajali z brkinskega konca in ena iz Postojne, bo imela Postojna poslej kar dva, Brkincem pa so sedež odnesli Kraševci. Volilci v Istri so tradicionalno namenili podporo levosredinskim strankam, tokrat največ Levici, izkazalo pa se je, da bo Izola imela kar tri poslance.

TOLMIN

Danijel Krivec (SDS)

Leta 1965 rojen Danijel Krivec je po izobrazbi univerzitetni diplomirani elektroinženir, v politiki pa deluje od leta 1996, ko je postal bovški občinski svetnik.

Od leta 2002 do 2012 je županoval na Bovškem, leta 2004 je bil izvoljen v državni zbor, kjer nastopa peti mandat. Prejel je častni znak Republike Slovenije za poveljevanje civilni zaščiti v času plaza v Logu pod Mangrtom in potresov.

Kot poslanec ostaja tesno povezan s Posočjem in Primorsko. Med drugim je predsednik sveta zavoda Dolina Soče, skupaj z ekipo je zagrizel v obnovo dostavne kaninske žičnice in se pripravlja na gradnjo nove. “Infrastruktura je stalna naloga. Na DRSI so me že siti, toda prizadeval si bom za nadaljevanje obnove cest proti Idriji, Novi Gorici, Podbrdu, tunel pod Vršičem ostaja izziv. Veliko je treba narediti pri urejanju širokopasovnih povezav, oskrbe z elektriko ...”

V vsakem mandatu je predsednik ali član štirih do petih komisij. “Največji izzivi bodo v zdravstvu, sodstvu. treba je urediti boljše pogoje za gospodarstvo, ki ga je potrebno razbremeniti. Nasploh moramo zrahljati primež birokratskih ovir. Županske izkušnje pridejo zelo prav.”

Upa na Slovenijo povezovanja in ne izključevanja.

PIRAN

Meira Hot (SD)

“Verjamem, da imamo lahko boljšo državo, boljše zakone in boljše odnose med državljani, zato sem zelo vesela, da so mi moje Pirančanke in Pirančani zaupali to nalogo,” je povedala Meira Hot, ki je bila kot predstavnica SD izvoljena v piranskem volilnem okraju, in to kot relativna zmagovalka. Zbrala je nekaj več kot tisoč glasov in s slabimi 16 odstotki za malenkost prehitela drugouvrščenega tekmeca iz SDS. S svojim volilnim rezultatom je zadovoljna, bi si pa želela, da bi njena stranka dobila več sedežev v državnem zboru.

Osemintridesetletna magistrica znanosti s področja mednarodnega prava je bila zadnjih osem let piranska podžupanja. Pred tem je vodila podjetje Veda Invest, v lasti njenega strica Vejsila Hota, portoroškega gostinca in nepremičninarja. V lokalno politiko je vstopila leta 2009, ko se je uprla načrtom, da bi Piran v celoti zaprli za promet, ne da bi predhodno poskrbeli za njegove prebivalce.

Napovedala je, da bo kot prihodnja poslanka “glas Pirana v Ljubljani”. Prepričana je, da se je nabralo vse preveč ovir, ki hromijo regionalni razvoj. Najprej načrtuje, da bo temeljito preučila poslovnik državnega zbora, se seznanila z načinom dela poslanske skupine, svoje konkretne načrte pa bo oblikovala na podlagi prioritet koalicijske pogodbe. Posebno pozornost pa namerava nameniti razvoju turizma.

NOVA GORICA II.

Matjaž Nemec (SD)

Matjaž Nemec se sicer šteje med mlade politike, a je na prizorišču že kar nekaj let. Natanko pred desetletjem, pri rosnih 28 letih, je postal osebni tajnik takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja, nekaj časa delal kot analitik v uradu za komuniciranje ter nato sledil Pahorju v predsedniški kabinet, kjer je znova opravljal delo asistenta.

V DZ so ga pred štirimi leti, potem ko je bilo zaradi kandidature politika nove generacije v tradicionalnih strankinih lokalnih krogih nekaj polemik, izvolili z dobrimi enajstimi odstotki glasov. Kar pomeni, da je svoj rezultat izboljšal.

Družinsko prepoznavnost, ki izhaja iz tega, da je sin pokojnega kiparja Negovana Nemca in umetnostne kritičarke Nelide Nemec, je nadgradil s precej opaznim zavzemanjem za številne regijske projekte. Med njima izstopata obnova vipavske hitre ceste in postavitev vetrne zaščite na Rebrnicah ter obnova namakalnega sistema akumulacijskega sistema Vogršček. Torej dva infrastrukturna projekta s precej dolgo brado.

Nemec je znan tudi po tem, da se sam ali s soprogo, manekenko Iryno Osypenko, precej pridno udeležuje prireditev, kulturnih dogodkov, razprav in okroglih miz ter ostaja tesno povezan z lokalnim okoljem. “Najpomembnejše je, da so se Bilje uvrstile v drugo nogometno ligo,” je malo v šali povedal na volilni dan, zares pa pristavil, da je visoko zaupanje volilcev zanj “prijetno, a težko breme.”

IZOLA

Gregor Perič (SMC)

Gregor Perič, ki se je v Izolo v otroških letih preselil s Škofij, ni naključno v politiki. Na FDV je namreč diplomiral iz analize politik in javne uprave, pred prejšnjimi državnozborskimi volitvami pa se je pridružil takrat nastajajoči Stranki Mira Cerarja. Po lokalnih volitvah se je odločil za podporo županu Igorju Kolencu in tako je pri 30 letih postal izolski profesionalni podžupan.

Zadolžen je bil za področje problematike mladih, podeželje in zdravstvo, veliko pa je koordiniral delo s poslanci in vladnimi službami. To mu je tudi pomagalo v tokratni predvolilni kampanji, saj je bil že od prej v stiku z ljudmi. “Na občini so me hitro in lepo sprejeli. Vesel sem, da so ljudje prepoznali vse dobre rešitve, ves trud in angažma, ki ga je SMC v zadnjih letih vložila za stabilnost in napredek naše države. Danes je naša država v neprimerno boljši kondiciji, kot je bila leta 2014 ob prevzemu vodenja vlade,” komentira svoj uspeh. V kampanji se je osredotočal na problematiko sklada kmetijskih zemljišč, umeščanja infrastrukturnih projektov v prostor, opozarjal je na priložnosti v turizmu in kmetijstvu.

“V državnem zboru si bom prizadeval za nadaljevanje dviga življenjskega standarda ljudi. To pa lahko storimo s krepitvijo gospodarskega razvoja in razvoja infrastrukture ter povečevanjem prehranske samooskrbe.”

IDRIJA

Samo Bevk (SD)

“Pri dosedanjem delu sem si nabral veliko izkušenj. S pridom jih bom uporabil pri uresničevanju programa SD Samozavestna Slovenija,” je povratek v poslansko klop, v šesti mandat, pospremil zgodovinar Samo Bevk.

Iz dosedanjih petih gre izpostaviti uveljavitev kulturnega tolarja in umestitev idrijskega kraka glavne ceste keltike v nacionalni strateški cestni program.

Obilje aktivnosti je Bevk opisal v kar 580 strani obsegajoči knjigi Pisma s poslanskega sedeža 108. Iz njegove druge knjige Franja - muzej človeštva in plemenitosti je mogoče razbrati Bevkovo privrženost ne le NOB, pač pa vsem vrednotam, ki jih spomenik humanosti simbolizira. Za večkratno uspešno vodenje obnove Franje je dobil več priznanj.

Po duši socialni demokrat in človek sodelovanja, se ne boji za prihodnost Slovenije. Upa na sestavo levosredinske vlade. Obljublja, da ob slovenskih problemih ne bo zanemaril v zadnjih letih s strani države zanemarjenih interesov Idrijskega in Cerkljanskega. Še naprej si bo prizadeval za cestno priključitev te regije k Sloveniji. V prvi vrsti pa bo skušal zagotoviti zakonsko trdnejše financiranje vzdrževanja nezalitega dela rudnika, da bo Idrija dolgoročno sploh obstala na zemljevidu. “V sredo se bomo poslanci SD prvič sestali in zakoličili delo,” je še povedal.

AJDOVŠČINA

Jernej Vrtovec (NSi)

“Z rezultati sem zadovoljen. V Vipavski dolini sem dobil tri odstotke glasov več kot pred štirimi leti, kar je 300 glasov več,” je volilni rezultat včeraj z zadovoljstvom komentiral Jernej Vrtovec.

Volilci v volilnem okraju Ajdovščina so mu namenili 1771 oziroma 15,46 odstotka glasov, kar ga je postavilo na drugo mesto, za poslanko SDS Evo Irgl. Z rezultatom je prehitel celo predsednika stranke Mateja Tonina. Vrtovec, doma iz vasice Čehovini, je sicer diplomant Fakultete za teologijo, izkušnje si je nabiral tudi kot samostojni podjetnik v agenciji za odnose z javnostmi. V DZ je bil prvič izvoljen pred štirimi leti in bil med mlajšimi poslanci, a ne brez političnih izkušenj. Član NSi je postal pri 17 letih, leta 2009 je prevzel vodenje strankinega podmladka, bil je tudi tiskovni predstavnik NSi. Kot poslanec je bil član številnih delovnih teles v DZ, med drugim komisije za nadzor javnih financ, odbora za zdravstvo ter več preiskovalnih komisij. Svoje delo je usmeril v gospodarstvo, čemur se bo posvetil tudi v novem mandatu.

“Podprl bom nove naložbe in prizadevanja za znižanje davkov. Prizadeval si bom, da bo Slovenija dežela priložnosti za obrtnike in podjetnike. Če bo šlo dobro njim, bo šlo vsem,” je prepričan Vrtovec. V luči aktualnih razmerij med strankami si želi, da bi se te bile sposobne pogovarjati in povezovati ter preseči delitev na levo in desno.

POSTOJNA

Robert Pavšič (LMŠ)

“Izvolitvi je verjetno botrovalo to, da me ljudje poznajo,” se je za 1150 glasov v domači Postojni zahvalil Robert Pavšič. Je občinski svetnik ene od lokalnih list, zaposlen je v občinskem Zavodu Znanje, dela pa tudi kot piarovec Občine Postojna.

Izid LMŠ na Primorskem (stranka je v tej volilni enoti zbrala nekaj manj kot deset odstotkov glasov, kar je najslabši izid v celi državi) je po njegovem posledica nizke volilne udeležbe v tej volilni enoti. Na Primorskem je na volišča odšlo 48,83 odstotka vseh volilcev. Kot edini bodoči primorski poslanec stranke LMŠ je Pavšič izpostavil predvsem infrastrukturne težave, ki jih je treba rešiti na širšem regijskem območju.

Izpostavil je gradnjo drugega tira pa tudi avtocestno povezavo do Ilirske Bistrice oziroma Jelšan. “To so akutne stvari, ki bi morale biti rešene že zdavnaj, ki vplivajo na razvoj celotnega območja in ne omogočajo vsem enakih pogojev za razvoj.”

Za napovedovanje bodočih koalicij in opredelitev, kakšna bi mu najbolj ustrezala, je po njegovemmnenju še prezgodaj. Počakati je treba, da se konstituira državni zbor in da se malo umirijo strasti, kajti - kot opaža Pavšič - v politiki najbolj pomembna potrpežljivost. “Prepričan sem, da se bo našlo razumno rešitev in se sestavilo vlado, ki bo dobra za vse.”

KOPER I.

Matej Tašner Vatovec (Levica)

Matej Tašner Vatovec, 35-letni Koprčan, je edini od dosedanjih poslancev iz južne Primorske, ki bo ponovil mandat. Ob petih volilnih okrajih v središču Ljubljane je okraj Koper I edini v Sloveniji, v katerem je njegova Levica absolutno zmagala. Dobil je 1500 glasov, 500 več od drugouvrščenega kandidata SD.

“Ne morem reči, da nisem pozitivno presenečen, a menim, da je to odraz preteklega dela. Izkazalo se je, da kljub vsemu volilna kampanja in veliki finančni vložki niso vse, temveč je podpora odvisna od tega, kaj lahko pokažeš,” pravi Tašner Vatovec. Levica je kampanjo izvajala neposredno med ljudmi, povabila je državljane, da na javnih mestih povedo svoje težave in stališča.

V minulem mandatu je bil Tašner Vatovec v državnem zboru zelo glasen in čeprav je Levica skoraj podvojila število poslancev, ne pričakuje, da bo manj angažiran. “Videli bomo, kdo bo sestavljal vlado, a zagotovo bomo ostali zvesti našemu programu in idejam. Naša stalnica bo še naprej boj za socialno državo,” pravi diplomant in doktorant filozofije na koprski FHŠ. Napoveduje, da se bo v DZ ukvarjal s podobnimi temami kot doslej: “Spremljal bom problematiko Luke Koper, vplive na podjetje in prestrukturiranje. Treba je zmanjšati prekarno delo, saj so se IPS samo transformirali.” Še naprej bo aktiven tudi na področjih zunanje politike in pravosodja.

POSTOJNA

Zvonko Černač (SDS)

“Včeraj je bil dan za praznovanje, danes pa se začenja trdo delo,” je o tem, kako je v nedeljo zvečer spremljal izide volitev, povedal Zvone Černač, ki so mu volilci v Postojni in Pivki namenili 2425 glasov. Drugouvrščeni iz stranke LMŠ jih je zbral več kot polovico manj.

Takšen izid po besedah Černača pomeni “na eni strani veliko odgovornost, na drugi pa zavezo, da se skupaj z vsemi ostalimi, ki so bili izvoljeni, odgovorno obnašamo pri bodočem upravljanju države.”

Pogovor z nami je porabil predvsem za zahvalo vsem, ki so volili zanj in ga v preteklih mesecih podpirali, pa tudi za čestitke vsem ostalim izvoljenim kandidatom za poslance. A mnogi izmed teh napovedujejo, da s stranko, ki ji že leta pripada Černač, nočejo imeti opraviti. “Eno je čas pred volitvami, ko se reče marsikaj, drugo pa čas po njih,” pravi Černač.

Zvone Černač, po izobrazbi pravnik, ima že dolgo politično kilometrino. Prvič je prišel v parlament na volitvah 2004, nato 2008 in še 2011. Bil je tudi minister za infrastrukturo v drugi Janševi vladi. Leta 2014 se mu ni uspelo uvrstiti v parlament, ostal pa je vpet v programsko delo stranke. Je predsednik odbora za infrastrukturo in prostor pri strokovnem svetu SDS, na lokalni ravni pa občinski svetnik v občini Postojna.

IZOLA

Branko Simonovič (Desus)

“Vsekakor smo kot stranka pričakovali več. Tudi jaz osebno sem pred štirimi leti prejel nad 14 odstotkov glasov,” pove Branko Simonovič, ki je bil kot poslanec izvoljen v Izoli. Tokrat je zbral dobrih 500 glasov, kar pomeni nekaj manj kot devet odstotkov in bil šesti po vrsti. Simonovič je zadnjih pet let generalni sekretar Desusa, obenem pa je tudi predsednik sveta izolske bolnišnice in navdušen oljkar.

Na vprašanje, ali vidi prihodnost svoje stranke v koaliciji ali opoziciji, odgovori, da lahko svoj program uresničijo le v vladi. Glede tega, ali bi moral prvak Desusa Karel Erjavec zaradi upada podpore stranki na volitvah odstopiti, odvrne, da se bodo o volilnem izkupičku pogovorili in kot demokratična stranka tudi sprejeli ustrezne sklepe.

Petinšestdesetletni Simonovič je član Desusa skoraj od strankinih začetkov, saj se je vanjo vključil leta 1994. V izolski politiki je deloval najprej kot občinski svetnik, potem pa tudi kot podžupan, in sicer v dveh mandatih županje Brede Pečan.

Preden se je formalno upokojil, je 20 let vodil izolski hotel Delfin, ki ga ima v lasti Zveza društev upokojencev Slovenije. Svojo poklicno pot v turizmu pa je začel leta 1982 v Obalni turistični poslovni skupnosti Portorož, kjer sta bila njegova sodelavca tudi Marino Antolovič, poznejši prvi mož Istrabenzovega turizma, in Ivan Silič, nekdanji direktor portoroškega turističnega združenja.

AJDOVŠČINA

Eva Irgl (SDS)

Celo upoštevajoč, da je bila Eva Irgl izvoljena v tradicionalno desni sredini naklonjeni Ajdovščini, je njen izid, ki presega 30 odstotkov glasov, zelo dober. Izboljšala je tudi svoj delež izpred štirih let.

Irglova najbrž sodi med najbolj prepoznavne poslance SDS v državi. Pa tudi če pustimo ob strani šale in stereotipe, ki jih javnost rada pripisuje politikom, še toliko bolj, če so ti politiki privlačni in ženskega spola, pogosto uporabljen naziv “najbolj seksi slovenska političarka” ter njeno precej živahno in pri sledilcih priljubljeno dejavnost na družbenih omrežjih.

V preteklem mandatu je pozornost medijev največkrat pritegnila kot predsednica parlamentarne komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Delala pa je še v treh delovnih telesih. Odgovorne naloge so ji zaupali tudi v preteklih mandatih.

Irglova, rojena leta 1976, je odraščala v Vipavi, maturirala na ajdovski gimnaziji in študirala teologijo, nato pa delala kot novinarka in televizijska voditeljica. Njena politična kariera se je začela zelo zgodaj. Leta 2004, pri 28 letih, je bila izvoljena v DZ in je od takrat poslanka. Ves čas ostaja zvesta stranki SDS.

“Hvala moji zlati ekipi, ki mi je ves čas stala ob strani in garala na terenu. Hvala vsem Vipavcem in Ajdovcem za podporo,” se je Irglova ob objavi rezultatov, ki so pokazali, da ostaja v parlamentu, odzvala na družabnih omrežjih.

SEŽANA

Marko Bandelli (SAB)

Javnomnenjskim raziskavam, ki so napovedovale, da se Stranki Alenke Bratušek ne bo uspelo prebiti v državni zbor, ni Marko Bandelli že pred samimi volitvami prav nič zaupal in je vseskozi napovedal višji volilni rezultat. Zdaj je z rezultatom zadovoljen.

“Mislim, da je pet poslanskih mest lep rezultat za sredinsko levo usmerjeno stranko. Kot veste, naša predsednica ni bila izvoljena za poslanko, vendar ostaja del stranke,” je včeraj zatrdil Bandelli.

Nad rezultati volitev pa ni presenečen: “Pričakovali smo, da bo Slovenska demokratska stranka prejela največ glasov. Menim pa, da je za dober rezultat Levice kriv strah ljudi zaradi volilne kampanje. Tudi Socialni demokrati so podvojili število poslancev.”

V sestavo vladne koalicije pod vodstvom zmagovalke na volitvah močno dvomi, zato meni, da bo priložnost za sestavo dobila v razvoj in konstruktivno delovanje usmerjena koalicija.

Že za časa volilne kampanje ni skrival, da ga zanimata gospodarstvo in infrastruktura, k temu zdaj dodaja še okoljski resor.

Bandelli je v politiko vstopil na zadnjih lokalnih volitvah, ko je kandidiral za komenskega župana. Mandat bo zdaj prepustil podžupanu. Prihaja iz podjetniških vod, z družino pa živi v Kobdilju.

ITALIJANSKA NARODNA SKUPNOST

Felice Žiža

Sicer ga ne moremo opredeliti za nov obraz, saj je že drugi mandat izolski podžupan, a bi kljub temu zmago Feliceja Žiže proti Mauriziu Tremulu lahko primerjali s podobnim trendom v slovenski politiki, ko so volilci naveličani politikov, ki že desetletja vedrijo in oblačijo. “Zdaj je čas za sodelovanje. Prepričati moramo tudi nasprotnike, da se poenotimo pri delu za skupno dobro vse italijanske narodne skupnosti,” je po izvolitvi povedal Felice Žiža, poročen in oče dveh otrok.

V volilni kampanji je napovedal, da bo bolj prisoten na terenu, med sonarodnjaki, čeprav veliko časa preživi na svojem domu v Miljah. Zanj je poslanec povezovalni člen med institucijami in posamezniki, med tesnimi sodelavci pa omenja predvsem obalno samoupravno skupnost italijanske narodnosti z Robertom Scherianijem na čelu. Žiža je kot najpomembnejšo točko programa postavljal zagotovitev finančne stabilnosti RTV Koper Capodistria, poleg ostalih točk pa opozarja tudi na težave Italijanov, ki zunaj dvojezičnega območja ne morejo uresničevati svojih pravic. V parlament bo prinesel svež veter, žal pa so pacienti izgubili spoštovanega in izkušenega kirurga.

---