Begunci v zavetju cerkve na piranski Punti

V njih, ki premraženi in prestrašeni prihajajo od daleč, prepoznajmo sestre in brate, je župnik Zorko Bajc predsinočnjim nagovoril množico, ki je zrla pod strop cerkve Marije Zdravja na piranski Punti. Tja je Borut Krajnc obesil eno samo, a zelo močno fotografijo - begunce naše dobe.

Borut Krajnc je v piranski cerkvi Marije Zdravja na ogled postavil fotografijo,  posneto na mejnem prehodu Rigonce. Foto: Andraž Gombač
Borut Krajnc je v piranski cerkvi Marije Zdravja na ogled postavil fotografijo, posneto na mejnem prehodu Rigonce. Foto: Andraž Gombač

PIRAN > “Fotografiral sem jih 25. oktobra 2015 ob šestih zjutraj na zeleni meji v Rigoncah,” je pojasnil Borut Krajnc (1964), dolgoletni fotograf revije Mladina. “Na sredini je videti obraze, ki jih ožarja ogenj. Begunci so ga prižgali, ker je bilo zelo mraz. Sicer pa jih osvetljujejo žarometi policijskih avtomobilov.”

Fotografija je del niza, iz katerega pa je tako skočila, pravi avtor: “Že nekaj časa sem si jo želel na ogled postaviti kot samostojno. To je podoba našega časa, odseva resničnost, ki je nekateri nočejo videti.”

Borut Krajnc

fotograf

“Fotografija je postavljena v kontekst, kakršnega sem si zamislil - v tišino duhovnega prostora, ki je poškodovan, ranjen kakor ljudje na fotografiji.”

Krajnc se je ozrl po cerkvi, ki jo je pošteno načel zob časa: “Zdaj je fotografija v kontekstu, kakršnega sem si zamislil - v tišino duhovnega prostora, ki je poškodovan, ranjen kakor ljudje na fotografiji. Tu se človek lahko zazre vase in se je obenem primoran soočiti s trpljenjem drugega. Prav je tudi, da se to dogaja tik ob morju - vemo, da so mnogi begunci morali skozi pekel Sredozemskega morja.”

Pristavil je še, da je resda fotoreporter, a ga ne zanima fotografija kot novica: “Novica je zvečer že zastarela. Zanima me novica, ki nakazuje širši pojav.”

Vstop prepovedan!

Fotografijo, ki je naslovljena Pot - La via - The Path in bo v cerkvi na ogled vsak dan do 19. avgusta, v spremnem kratkem eseju, natisnjenem v zgibanki, interpretira likovni kritik Andrej Medved. O podobi je premišljeval tudi na otvoritvi: “Lahko bi rekli, da se na tej fotografiji pot začenja in je potovanje že končano, kakor je rekel György Lukács.” Medved poudarja zlasti podobnost fotografiranih beguncev s svetopisemsko motiviko: na Krajnčevi fotografiji prepozna angele, Jožefa, Marijo in njeno vnebovzetje, njen pogled v “nebo, ki je ne bo, torej nekaj, kar se ne bo zgodilo”, vidi pot svete družine - pravzaprav kar dveh družin! - v kraje, kjer naj bi se jim uresničile sanje.

“Podoba je zelo slikarska,” ugotavlja. “Zgornji del, na katerem lahko vidimo Marijino vnebovzetje, me spominja na El Greca v cerkvi v Toledu, na spodnjem delu pa je druga Marija z Jezusom in ob njej otrok-ženska, ki spominja na Giottove freske. V sredini je rez, trak z napisom 'policija' - polis, mesto, prepovedan je vstop v mesto, v novo domovanje, v lepšo prihodnost. To je sadizem oblasti.”

So naši bratje in sestre

Na otvoritvi, ki jo je povezovala Karin Sabadin, je gostitelj Zorko Bajc zbrane nagovoril kot drage sestre in brate. “Tako pozdravim ljudi v cerkvi, a sestre in bratje so nam tudi ti na fotografiji, ki nas povezuje. Je zgovorna, močna, pošilja nam pomembno sporočilo,” je dejal župnik in se zazrl v cerkveni strop: “Tam je upodobljena alegorija Caritas, Ljubezen, ki nas kliče k solidarnosti, nas poziva, naj v drugih resnično vidimo sestre in brate.”

Vidno se je imenitno ujelo s slišnim: Drago Mislej - Mef je zabrenkal na kitaro ter zapel Svobodo in Čez mreže in žice, v kateri poje: “Tukaj ljudje so takšni kot mi, imajo dve roki, nasmeh in oči. Čez mreže in žice, čez blatne poljane, neštete resnice v tišino nabrane. Nekdo nas je videl, nekdo, ki ni spal. Morda je bil buden, morda se je bal ...”


Najbolj brano