Še preveč dreves je pohabljenih
“V tujini dajejo velik poudarek drevesom v mestih, pri nas pa se do njih obnašamo zelo mačehovsko. Na žalost jih bo še veliko pohabljenih in nekatera bodo morala tudi umreti, preden bo red,” je ob včerajšnjem drugem državnem tekmovanju v drevesnem plezanju opozoril Tomaž Ščuka z gozdarske šole v Postojni.
Dogodek je pritegnil tudi šolarje, ki so se lahko preizkusili v
plezanju na visoka drevesa.
POSTOJNA
> Lanski zmagovalec tekmovanja, gozdar in arborist Rado Nadvešnik, sicer samostojni podjetnik, ki se z nego dreves ukvarja že več kot 20 let, ocenjuje, da je v Sloveniji le približno 20 izvajalcev, ki dobro opravljajo svoje delo. Premajhna pa je tudi ozaveščenost naročnikov, na primer občin, ki teh del ne zaupajo strokovno usposobljenim izvajalcem. “Pri nas je za obrezovanje dreves dober že vsak, ki ima avtodvigalo, čeprav je električist ali fasader,” opozarja, da v Sloveniji, za razliko od denimo Anglije, kjer so standardi zelo jasni in strogi, te tradicije ni. Sam ima med drugim izpite iz specialne vrvne tehnike, varstva pri delu, zdravniški pregled, nacionalno poklicno kvalifikacijo sekač, pozna tudi biologijo dreves.
Dvigalo ne more nadomestiti plezanja
Da obrezovanje dreves s pomočjo avtodvigal ne more nadomestiti plezanja, opozarja tudi Andrej Čeč, učitelj praktičnega pouka na Srednji gozdarski in lesarski šoli (SGLŠ) in soorganizator tekmovanja. “Avtodvigala nimajo dosega na vse strani in ne do vrha dreves. Zato se dogaja, da se enostavno obglavi drevo do tam, kjer seže dvigalo. Prednost drevesnega plezanja je, da lahko dostopamo na vse konce dreves in naredimo, kar je potrebno.” Avtodvigala v parkih zaradi teže zbijejo tla in poškodujejo koreninski sistem, nekatera drevesa pa z njimi sploh niso dostopna.
Čeč poleg promocije arboristike pomen tekmovanja vidi zlasti v tem, da si tekmovalci izmenjajo izkušnje in bogatijo znanje, s čimer prispevajo k boljšemu ohranjanju dreves, ki so dediščina naših prednikov.
Kdaj NPK negovalec dreves na višini?
Tomaž Ščuka, vodja gozdarskega izobraževanja na SGLŠ, pa poudarja, da si šola skupaj s podjetjem Tisa in Arboretumom Volčji Potok že nekaj časa prizadeva za nacionalno poklicno kvalifikacijo negovalec dreves na višini. S tem bi poleg pridobitve kvalificiranega strokovnega kadra veliko naredili tudi za drevesa v urbanem okolju, ki bi bila strokovno negovana, to pa bi jim podaljšalo tudi življenjsko dobo in izboljšalo zunanji izgled.