Mediteran do Kitajske

Javni raziskovalni zavod ZRS Koper je odločno zakorakal na samostojno pot. V zraku sicer še visijo nekatere nerešene pravne zadeve, ki pa niso bistvena ovira za znanstveno in raziskovalno delo, s katerim naj bi zavod prispel do zastavljenega cilja: mediteranske znanstveno-raziskovalne odličnosti.

Uspehe ZRS so predstavili direktor Rado Pišot (stoji levo) in 
predstojniki inštitutov.  Foto: Vesna Humar
Uspehe ZRS so predstavili direktor Rado Pišot (stoji levo) in predstojniki inštitutov.  Foto: Vesna Humar

KOPER > Ko je bil ZRS še del Univerze na Primorskem, so iz rektorata nenehno prihajali očitki, da središče posluje z izgubo, da ni likvidno in da mora rektorat nenehno zalagati denar, predvsem za izplačilo plač.

Poslovanje je solidno

Kljub temu, da sta ZRS po žepu udarila požar v kampusu Livade, ki je uničil laboratorij za oljčno olje, in nerešen status dvanajstih raziskovalcev, nekdanjih predavateljev, ki jih je ZRS prevzel v celoti, so v preteklem letu poslovali solidno, zagotavlja direktor Rado Pišot. “Leto smo končali malo pod poslovno ničlo. 60.000 izgube bomo po poslovnem načrtu pokrili v prihodnjih treh letih. Poleg izrednih odhodkov je treba upoštevati še, da smo lani prejeli le 80 odstotkov ustanoviteljskih sredstev, letos pa jih bomo prejeli v celoti,” napoveduje Pišot in poudarja, da so inštituti zelo uspešni pri pridobivanju projektnih sredstev.

Lenart Škof

filozof

“Imunski sistem znanosti je v Sloveniji trenutno ranjen, globoko ranjen.”

Najpomembnejše dosežke minulega obdobja so včeraj predstavili na dogodku, ki ohranja ime Glasnik znanosti, pri čemer so se odločili, da istoimenskih nagrad ne bodo podeljevali več vsako leto kot doslej, temveč bienalno. Nosilca naziva glasnik ali glasnica znanosti tako letos ni, so pa vodje osmih inštitutov nanizali vrsto podatkov o zanimivih, večinoma mednarodno vpetih projektih, ki se jih lotevajo na ZRS. Vsi so predstavljeni na prenovljeni spletni strani ustanove, ki je zaživela včeraj.

Mednarodno prepoznavni

“Odličnost raziskovalcev ZRS Koper je bila v zadnjem obdobju večkrat opažena tako v mednarodnem kot v domačem prostoru,” poudarjajo v vodstvu zavoda. Zgodovinar Egon Pelikan je za monografijo Tone Kralj in prostor meje dobil Zoisovo nagrado. Inštitut za oljkarstvo je konec leta 2017 Ministrstvo za kmetijstvo imenovalo za izvajalca javne službe strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin za področje oljkarstva. Jezikoslovka Irina Cavaion je prejela nagrado SLORI za svoje doktorsko delo. Katja Koren je s soavtorji prejela nagrado odlični v znanosti s področja družboslovja in humanistike, ki jo podeljuje ARRS. Inštitut za kineziološke raziskave je pridobil dve pomembni akreditaciji. FIFA medicinskega centra odličnosti (FIFA Medical Centre of Excellence) in status Olimpijskega referenčnega športno-medicinskega centra. Oba delujeta na Bonifiki.

Inštitut za jezikoslovne študije je bil s partnerji pobudnik za vseslovensko praznovanje Evropskega dneva jezikov in v tem okviru dobil mednarodno priznanje za najbolj inovativen dogodek. ZRS je ustanovil Center za sodelovanje s Kitajsko, prav včeraj pa so uradno ustanovili svoj deveti inštitut: Mediteranski inštitut za okoljske študije. Ta združuje domače in tuje znanstvenike s področja naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih ved, ki bodo preučevali kulturne in naravne posebnosti Sredozemlja ter možnosti za trajnostni razvoj.

“Ne smemo pozabiti, da smo edini javno raziskovalni zavod, ki deluje zunaj prestolnice, kar nam daje tudi posebno odgovornost do tega zelo specifičnega prostora,” poudarja Pišot. Zavezanost regionalnemu okolju pa v ZRS povezujejo z izrazito mednarodno vpetostjo. Tudi zato, ker so, kot je poudarila antropologinja Mateja Sedmak, državna sredstva za raziskovanje nadvse skromna. “Družba se mora zavedati, da je okrepiti znanost v njenem interesu. Imunski sistem znanosti je v Sloveniji trenutno ranjen, globoko ranjen,” je zaokrožil filozof Lenart Škof.


Komentar novinarja

Vesna Humar

Pamet je draga, neumnost še bolj

Jutri bodo volitve. Vsake prinesejo nekaj novega in drugačnega. Je pa tema, ki je obvezni lik takorekoč vseh političnih debat: treba je zvišati delež bruto domačega proizvoda, namenjenega raziskavam in razvoju. Zlati cilj in sveti gral slovenske države je že desetletja, da bi znanosti namenili en odstotek bruto domačega proizvoda. Leta 2009 smo bili že skoraj čez ciljno črto, pri 0,9 odstotka. A zgodila se je finančna in gospodarska kriza, ki je v raziskovalna sredstva zarezala tako drastično ...

Preberi več

Najbolj brano