Pamet je draga, neumnost še bolj

Jutri bodo volitve. Vsake prinesejo nekaj novega in drugačnega. Je pa tema, ki je obvezni lik takorekoč vseh političnih debat: treba je zvišati delež bruto domačega proizvoda, namenjenega raziskavam in razvoju.

Zlati cilj in sveti gral slovenske države je že desetletja, da bi znanosti namenili en odstotek bruto domačega proizvoda. Leta 2009 smo bili že skoraj čez ciljno črto, pri 0,9 odstotka. A zgodila se je finančna in gospodarska kriza, ki je v raziskovalna sredstva zarezala tako drastično in silovito, da smo leta 2018 pristali pri 0,36 odstotka. To v realnih številkah pomeni, da bi morala slovenska znanost namesto sedanjih 170 dobiti skoraj 470 milijonov evrov na leto. Obljube o tem, da bo cilj dosežen, sicer zvenijo lepo, a pot je nadvse strma. Še posebej ob vse bolj prevladujočem prepričanju, da je za znanost, predvsem humanistično in družboslovno, tako kot za umetnost, popolnoma škoda javnega denarja.

Seveda tudi znanost, kar se je v Kopru (pre)večkrat izkazalo, ni imuna na traparije. A družba brez znanosti je neumna družba.

Močna znanost je v interesu zdravja, sreče in blagostanja družbe, so včeraj zatrdili ugledni raziskovalci, predstojniki inštitutov koprskega ZRS. Verjetno imajo prav. In kar velja za slovensko najbrž še toliko bolj velja za primorsko družbo. Besede o tem, da branimo zahodno mejo in da živimo na okopu slovanstva, kjer se dan za dnem borimo proti grozečim zavojevalcem, so sicer hudo anahronistične. Ampak bližnje sosedstvo kultur, jezikov in življenjskih slogov povečuje kompleksnost družbe. In bolj kot so razmerja zapletena, bolj potrebujejo čisto, verodostojno in pogumno misel.

Primorci se radi hvalimo z odprtostjo duha in širino intelektualnega horizonta. Všeč nam je zamisel, da imamo kulturno prožnost, ki celinskim Slovencem primanjkuje. Ampak to prednost, če sploh obstaja, je moč hitro izgubiti.

Seveda tudi znanost, kar se je v Kopru (pre)večkrat izkazalo, ni imuna na traparije. A družba brez znanosti je neumna družba. In ker smo bili Primorci pred 24 leti dovolj pametni, da smo si kot edina regija v državi, z izjemo osrednjeslovenske, zagotovili samostojni raziskovalni zavod, bi morali biti tudi dovolj pametni, da ga ohranjamo in krepimo. Povsem isto velja za obe naši univerzi. Te pameti ne potrebujejo le tisti, ki gredo v ring jutri, ampak tudi oni, ki bodo za trosenje obljub na vrsti jeseni.


Preberite še


Najbolj brano