“Še vedno je prikrita revščina”

Pomagajo z oblačili za novorojenčke in otroke, s svetovanjem, učno pomočjo, delijo mleko, po potrebi plačajo tudi kakšno položnico, priseljencem pomagajo s tečaji slovenskega jezika ... V Humanitarnem društvu Kid so včeraj obeležili deseto obletnico delovanja.

NOVA GORICA > “Še vedno je prisotna prikrita revščina. Tam, kjer so plače nižje. Najbolj ogroženi so tisti na minimalni plači, saj je takih ogromno, pa brezposelni in priseljenci,” je o aktualnih razmerah na terenu po koncu gospodarske krize povedala Majda Smrekar, predsednica Humanitarnega društva Kid, kjer so včeraj pred prostori na Ulici Gradnikove brigade obeležili desetletnico delovanja.

Plačajo tudi položnice in delijo mleko

Vsak dan se pri njih še vedno ustavi deset do 15 ljudi, včasih jih je bilo pa tudi trideset. V društvu je aktivnih deset do 15 prostovoljcev. Največ povpraševanja je še vedno po oblačilih za novorojenčke, zdaj tudi po poletnih oblačilih za otroke, pa po obutvi, ki je draga. Jeseni pa bo, tako Smrekarjeva, večje povpraševanje po oblačilih za jesenski čas, predvsem pa po šolskih potrebščinah. Prostovoljci pomagajo tudi z učno pomočjo. “Predvsem materam samohranilkam plačujemo tudi položnice. Še vedno delimo tudi mleko. Približno sto litrov na mesec,” je še povedala Smrekarjeva in pojasnila, da denar za to pridobijo s prijavami na razpise in z donacijami.

Majda Smrekar

prostovoljka

“V prihodnje bo treba še večji poudarek posvetiti učni pomoči. Mi jo izvajamo. Naši prvi otroci so danes že na fakultetah. Če ne zmoremo sami, poskrbimo tudi za inštrukcije.”

Razmere so boljše kot v krizi, a ne rožnate

“Začeli smo leta 2008, ko se je začela kriza. Prva leta je bilo povpraševanja in obiska res veliko, saj humanitarna dejavnost še ni bila tako razvita. Zdaj je nekoliko manj povpraševanja po oblačilih kot v času krize, še vedno pa ni rožnato,” je še pojasnila predsednica društva, ki dobro sodeluje tudi s Karitas, mladinskim centrom in centrom Žarek.

V društvu so organizirali tudi tečaj slovenskega jezika za mlade matere iz Makedonije, saj jezik za priseljence iz Albanije in Makedonije še vedno predstavlja oviro.

“V prihodnje bo treba še več pozornosti posvetiti učni pomoči. Mi jo izvajamo. Naši prvi otroci so danes že na fakultetah. Če ne zmoremo sami, poskrbimo tudi za inštrukcije,” je še pojasnila Smrekarjeva. Pot naprej vidi v spremembi vzorcev revnih družin, kar lahko po njenem mnenju omogoči predvsem izobrazba.

---